Posledica vojnih spopadov na našem nebu je bila tudi veliko izgub letal in letalcev. Ocenjeno je, da so slovenski partizani rešili čez osemsto zavezniških letalcev. Ranjeni letalci so se zdravili pri zavednih ljudeh, prav tako tudi v partizanskih bolnišnicah. Večina preživelih jih je bilo takoj vrnjenih v njihovo vojaško bazo v italijanski Bari. To so zavezniki izjemno spoštovali. Zame eden največjih ameriških generalov Dwight David Eisenhower, ki je bil vrhovni poveljnik zavezniških ekspedicijskih sil, se je takole zahvalil: Rešitev vsakega člana posadke, ki so ga našli in mu omogočili vrnitev k svojim, je bila velika radost za vse njegove tovariše. Vsem, ki so sodelovali pri teh dejanjih, članom njihovih družin in vsem, ki so v tistih dneh tvegali in se izpostavljali nevarnosti, izražam globoko in večno hvaležnost.

Na žalost je veliko letalcev izgubilo svoja dragocena življenja. Spominska obeležja po vsej državi nas skupaj z nekdanjimi zavezniki in še posebej z Američani povezujejo še danes. Zahvaliti se moramo lokalnim skupnostim, ki zgledno skrbijo za spominska obeležja, in domoljubnim organizacijam, kot so borčevske in veteranske, ter Slovenski vojski. Spodbudna je tudi prisotnost predstavnikov političnega življenja in predstavnikov veleposlaništev. V primeru, ki sem ga navedel na začetku, gre za veleposlaništvo ZDA.

Kljub določeni časovni odmaknjenosti od obdobja druge svetovne vojne bi bilo izjemno spodbudno seveda skupaj z Američani narediti dokumentarno oddajo o reševanju ameriških pilotov na Slovenskem. Izkoristiti je treba naše zavezništvo med 2. svetovno vojno in seveda sedanjo v zvezi Nato. Imamo pa tudi skritega aduta, namreč prva dama ZDA je Slovenka. Odlična popotnica za delo RTV Slovenija. Zdaj imamo novega direktorja, ki bo morda prisluhnil takšnim pobudam. Tudi to bi bila ena od promocij dežele na sončni strani Alp.

Zagotovo še obstaja ogromno pisnih in drugih dokazov o teh plemenitih dejanjih slovenskih partizanov. Vsekakor bi morali še rešiti nekaj ključnih vprašanj, ki se mi venomer porajajo ob določenih trenutkih. Kdo bi mi odgovoril na zastavljeno vprašanje, težko sodim. Morda bi bil za to najprimernejši Jože Možina. Sprašujem naslednje: zakaj so se sestreljeni zavezniški letalci tako bali priti v roke domobrancev? Eno najpomembnejših vprašanj, ki me bega že vrsto let: zakaj so jih takoj po zajetju predali v roke okupatorjev, oni pa naprej v koncentracijska taborišča? To bo sodelavec RTV Slovenija Jože Možina znal pojasniti, saj je pravi mojster na tem področju.

Srečko Križanec, Štore