Novi francoski predsednik Emmanuel Macron je danes ob vsemu ceremonialu, ki k temu sodi, prevzel novo funkcijo iz rok prejšnjega predsednika Françoisa Hollanda. Že jutri bo Macron, ki pri mnogih na evropski celini vzbuja veliko upanja, da bo reformiral zaspano francosko gospodarstvo, v skladu s tradicijo svoj prvi obisk v tujini opravil pri nemški kanclerki Angeli Merkel v Berlinu. Nemška kanclerka je Macrona odkrito podpirala v predvolilni kampanji, po zmagi pa mu tudi kot ena prvih čestitala v telefonskem pogovoru in mu obljubila tesno sodelovanje.
Nemško-francosko partnerstvo je že vse od ustanovitve Evropske unije ključna gonilna sila razvoja Evrope. Na osi Pariz–Berlin so nastajali in se usklajevali vsi ključni projekti združevanja, vključno z uvedbo skupne evropske valute – evra. Tudi v odgovoru na krizo, ki je izbruhnila leta 2008, sta vodilno vlogo prevzeli Francija in Nemčija. A francosko-nemški vlak je zaradi šibkega francoskega gospodarstva vse bolj postajal nemški. Niso redki, ki z izvolitvijo Macrona računajo na to, da bo svež veter zavel tudi na liniji med Berlinom in Parizom.
Na mizi bo naložbeni program
Macron je v svoji kampanji in po izvolitvi že napovedal, da se bo zavzemal za spremembe v delovanju EU. Ena ključnih tem jutrišnjega pogovora bo po poročanju več tujih medijev nov naložbeni program, ki naj bi poživil evropsko gospodarstvo. Kanclerka Merkel je pobudo o novem naložbenem programu sprejela pozitivno, saj mora tudi Nemčija nadoknaditi zaostanek, ki ga ima za razvitimi državami na nekaterih področjih, konkretneje v digitalizaciji družbe.
Med temami pogovora naj bi bilo tudi oblikovanje parlamenta evrskega območja, ki bi ga tvorili evropski poslanci, imel pa bi posvetovalno vlogo. To idejo je že podprl nemški finančni minister Wolfgang Schauble. Kot je pojasnil minister, bi to novo telo najverjetneje postalo del evropskega mehanizma stabilnosti.
A vprašanje je, kaj bo Macron dejansko dosegel pri Merklovi. Macron si namreč za EU želi neke vrste New Deal, ki bi poleg povečanja skupnih naložb začrtal tudi skupen proračun, ki bi ga financirali neposredno iz davkov, nad njim pa bi bdel evropski finančni minister in skupne evropske obveznice. Slednjim v Nemčiji že vrsto let močno nasprotujejo, saj menijo, da bi to pomenilo prelaganje odgovornosti za odplačevanje dolgov na Nemčijo. Tudi francoskih. Francosko gospodarstvo je že več let precej anemično, čeprav ima v zadnjem obdobju nekoliko boljše rezultate. Macron je že napovedal, da namerava reformirati trg dela, ki da je preveč rigiden, in znižati davke za podjetja.
Za več solidarnosti v EU
Prav Macronov reformni zagon bi po ocenah nekaterih poznavalcev razmer v Nemčiji utegnil partnerje v Berlinu omehčati za želene reforme v EU. V Berlinu namreč še vedno ocenjujejo, da morajo države članice najprej same urediti svoje notranje zadeve, šele nato da se je mogoče pogovarjati o reformah EU, ki bi vodile v več solidarnosti med državami, kar bi v trenutnih razmerah nujno pomenilo nemško financiranje. Po drugi strani je tudi slišati, da ima Macron v rokah močna aduta – brexit in še vedno obstoječo grožnjo Marine Le Pen. Z nacionalizmi in protekcionizmi Evropa še zdaleč ni opravila. Ne glede na rezultate jutrišnjih pogovorov pa bržčas drastičnih sprememb v evropski politiki letos ni pričakovati, saj so v Nemčiji že globoko v predvolilni kampanji za jesenske parlamentarne volitve.
