Po petih letih so se tokrat v Šentjerneju na 5. vinarsko-vinogradniškem kongresu spet zbrali strokovnjaki in pridelovalci z vseh koncev Slovenije. Govorili so o označevanju, nadzoru ter novih slogih vin, o promociji, trženju in organiziranosti, v sklopu o pridelovalnih območjih in trsnem izboru pa so se pogovarjali tudi o pozebi in prilagajanju na podnebne spremembe.
Po besedah Cvetka Zupančiča, predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, bodo škodo zaradi letošnje pozebe natančneje lahko ovrednotili šele jeseni. Po dosedanjih ocenah so vinogradi poškodovani od 70- do 100-odstotno. Kot pravi, so izpad lanskega prihodka zaradi pozebe vinarji še lahko kompenzirali z vinom iz preteklih let in dokupom grozdja. »Zdaj pa kopni tudi to, zato so vse vrste pomoči, ki jih pripravljajo v vladi oziroma ministrstvu, zelo pomembne.«
Vlada je v četrtek sprejela sklep o popisu škode in izvajanju ukrepov znotraj interventnega zakona, ki je v pripravi. »A pri tem moramo biti odkriti,« pravi kmetijski minister Dejan Židan. »Drugače od drugih dejavnosti, recimo sadjarstva, pri katerih je možnost zaščite ne le s protitočnimi mrežami, ampak tudi s sistemi za oroševanje, teh možnosti v vinogradništvu ni.« Ob tem je povedal, da je vedno več vinogradov zavarovanih. V letu 2015 je bilo zavarovanih okrog 1500 hektarjev vinogradniških površin, lani že 3000 hektarjev, kar je največ v zadnjih letih. Po prvih informacijah naj bi bila rast števila zavarovanj letos okrog 25-odstotna.
Razvoj trte prehiteva za dva do tri tedne
V vinorodni deželi Posavje s 4000 hektarji vinogradov, kar je dobra petina vseh slovenskih vinogradniških površin, bo škoda zaradi pozebe bistveno večja od lanske, poudarja Jože Simončič iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto in dodaja, da so datumi slane sicer normalni, ni pa normalen razvoj vinske trte, ki prehiteva za dva do tri tedne. »In tu so težave. Na določene lege bomo morali saditi sorte, ki odganjajo pozneje, in tako blažiti spomladansko škodo. Prav gotovo bo nad vinogradi treba namestiti tudi protitočne mreže, pri tehnologiji pa moramo več pozornosti nameniti gospodarjenju s tlemi in se prilagoditi obdobjem deževja oziroma obdobjem sušnega vremena.«
Sogovorniki so opozorili še na eno pomembno lastnost slovenskega vinogradništva, to je razdrobljenost površin. Po podatkih dr. Andreja Simončiča iz Kmetijskega inštituta Slovenije kar 84 odstotkov vinogradnikov pri nas obdeluje manj kot pol hektarja vinogradov, zgolj odstotek in pol vinogradov je večjih od pet hektarjev.
Ob najboljših letinah se slovenski vinarji, kot pravi Židan, približajo 100 milijonom litrov vina, običajno pa pridelajo od 50 do 60 milijonov litrov. »Usmeritev Slovenije je jasna: čim več vrhunskih, kakovostnih vin, kajti le tako vino omogoča višjo odkupno ceno grozdja.«