Virant nas »drugorazredne« prešteje z anketo in se kot referenca, ki »pozna dejstva in najvišji akt, Ustavo RS«, postavi za arbitra naših pravic z dvignjenim prstom, češ, »država in verske skupnosti so ločene«. Po razumevanju demokratičnih norm gospoda Viranta, ki se spogleduje s koledarjem izpred 50 let prejšnjega stoletja, predmetna ločitev, ki je civilizacijsko-demokratična pridobitev, pomeni, da je RTVS državna in v službi politike in da smo verujoči deležni negativne selekcije ali izbrisani državljani. Vsak, ki pozna abecedo demokracije, zakon o medijih in programske standarde javnega zavoda, ve, da mora biti RTVS neodvisna od države in politične večine v DZ, v odgovorni službi najširše javnosti, pri spodbujanju kulturnega etičnega dialoga vseh državljanov in predstavnikov različnih skupnosti.

V vseh ustavah evropskih držav so »verske skupnosti in država ločene«, na javnih radiih pa so verske oddaje standardna demokratična norma; žalostna siva lisa relikta ideologije je po 26 letih stanje duha ideološkega kulturnega boja na Radiu Slovenija. Mnogo ljudi ne posluša več tega radia, ker spoštujejo lastno dostojanstvo, da ne spremljajo programa, kjer se beseda, ki bi morala biti orodje kulturnega spoštljivega dialoga, uporablja za ceneni ideološki boj, ki razdvaja kulturo narodovega telesa. Na piedestalu »objektivnega bralca« nas Virant obtoži manipulacij in žaljivega etiketiranja. Prosimo lepo, kaj pa smo v našem javnem pismu zapisali, da nas je brutalno obsodil v poden »moralnega in političnega nivoja«. Sklicujemo se na sprejete standarde evropskih javnih medijev, kjer so temelji javnega medija kulturni dialog in človeško dostojanstvo.

Podpisani sporočam gospodu Virantu, da kot suverenemu državljanu, odgovornemu demokratu in kritičnemu glasniku za odklone zlorab oblastnikov za človekove pravice moja čast in dostojanstvo ne izključujeta moje odgovornosti župana. Absolutno kot demokrat spoštujem vse miselne probleme in predsodke državljana Braneta Viranta do Katoliške cerkve, klerikov in verujočih; opravičujem se mu za vse slabe izkušnje s kristjani. Mu pa sporočam, da v naših prizadevanjih ne preštevamo verskih skupnosti in naša prizadevanja nikogar ne izključujejo.

Prijazno prišepnem gospodu Virantu, da naj vsaj enkrat prebere Ustavo RS in mednarodne deklaracije o človekovih pravicah, da bo prepoznal cenenost lastne objektivnosti, reference in manipulacije. Žal ne pozna ustave, nalog javne RTVS in dolžnosti, ko se mu je zapisalo, »da je uvajanje verskih vsebin na nacionalnem radiu nepotrebno in neskladno z demokratičnimi ter ustavnimi načeli«.

Drago Vogrinčič, Cankova