Ko se danes ozremo skozi okno in si skušamo pred oči naslikati položaj izpred tridesetih let, namreč ugotovimo, da je avtomobilov ne le dvakrat, temveč nekajkrat več. Če je bila takrat tudi ob največji gneči prosta zagotovo več kot polovica parkirnih prostorov, so danes z vozili zasedeni vsi, ob tem pa še okoliški pločniki in obcestne travnate oziroma zdaj že bolj blatne površine. Pri čemer je zanimivo tudi, da so parkirni prostori ostali zarisani v povsem enakih dimenzijah, pa čeprav so od takrat štirikolesniki močno zrasli v vse smeri. Avtomobil, ki je nekoč veljal za družinskega, je bil namreč okoli pol metra krajši in sorazmerno tudi precej ožji od dandanašnjega, ki ga uvrstimo le razred nad mestne malčke. Kar ima seveda za posledico, da je vse skupaj še toliko bolj natlačeno…
No, pa saj to, da število avtomobilov raste iz leta v leto, ni nič novega. Lani se je na primer globalna proizvodnja najbolj doslej približala magični meji 100 milijonov vozil (natančneje: 94,976.569), kar je na primer za več kot deset milijonov več kot pred štirimi leti, 20 milijonov več kot pred desetimi ali za dvakrat več kot pred vsega dvema desetletjema. Ker se na drugi strani »upokoji« neprimerljivo manj vozil, tako ni čudno, da se v pločevini počasi dejansko že utapljamo, tako v mestih kot na prometnih avtocestah. Da, vedno bolj tudi pri nas, pa čeprav, če se primerjamo z večjimi mesti ali državami, kot večkrat radi poudarjajo številni kolegi iz tujine, vseeno še niti ne vemo dobro, kaj prava prometna gneča, mestni prometni kolapsi ali dolge kolone na večpasovnih avtocestah pravzaprav so.
Kar koli, jasno je nekaj: pločevinasta gneča bo v doglednem času le še večja, tudi število avtomobilov bo raslo še naprej, projekcije so na tem področju jasne – v roku poldrugega desetletja naj bi se po cestah na zemeljski obli vozilo že več kot dve milijardi avtomobilov, kar bo kljub stalnim modifikacijam infrastrukture kakopak vodilo k še več in večjim zamaškom, gneči… Po mnenju mnogih bo tako vsakodnevna vožnja dejansko postala nevzdržna, zato niti ni čudno, da se v zadnjem času poleg o bližnji avtomobilski prihodnosti in debatah o tem, v kolikšni meri bo ta elektrificirana ali samovozeča, veliko govori tudi o tisti malce bolj daljnoročni. Ta pa naj bi svoje mesto našla tudi v – zraku. Kdaj in kako, je seveda še prezgodaj govoriti, a več kot le občutek pravi, da je to neizogibno. Prvi konkretni premiki v to smer se namreč že delajo. Med drugim predstavitve konceptov na salonih, vedno več je tudi realnih razmišljanj, debat in načrtov, kako k vsemu skupaj pristopiti, in to tudi na najvišjih instancah, ne nazadnje pa tudi sklenjeno partnerstvo pri razvoju električnega letalnika z navpičnim poletanjem za namene prevozov v velemestih med slovenskim proizvajalcem Pipistrelom in ameriškim Uberjem. Prihodnost bo zanimiva…
