Ker je oblast še vedno odklanjala slovanskim narodom pravico do enakopravnosti z Avstrijci in Madžari ter razširitev tedanje dualne državne ureditve v trialno, je bilo narodno gibanje slovanskih narodov v drugi polovici velike vojne vse bolj izrazito. To je bil tudi čas, ko je Nemčija tako in drugače skušala vse bolj uveljavljati svoj vpliv v Avstriji in jo z vsemi njenimi deželami povsem germanizirati. Za Slovence, ki so 30. maja 1917 s Koroščevo majniško deklaracijo zahtevali demokratično državo južnih Slovanov znotraj monarhije, je bila z nemške strani nakazana mogoča sprememba državne ureditve vse prej kot sprejemljiva. Nekatere nemške politične stranke so namreč precej odkrito govorile o Nemčiji do Jadranskega morja, v kateri za Slovence ne bi bilo prostora. Nad njimi bi izvajali raznarodovalno politiko, kakršne se je v naslednji svetovni vojni lotil Adolf Hitler. O nameravani nemški raznarodovalni politiki iz obdobja prve svetovne vojne v našem zgodovinopisju ni najti veliko zapisov.
Knjiga o Jugoslaviji – brez Slovencev.
L. v. Südland je izdal knjigo »Die südslawische Frage und der Weltkrieg«. Delo je izšlo pri Manzu na Dunaju in stane 25 K 30 vin. Pisatelj je katoličan, jurist in poučen v narodnem gospodarstvu. Peča se tudi z antropologijo in s sociologijo; pozna jugoslovanske jezike in je politično še precej zmeren. Piše, da tvorijo jugoslovanske dežele najnevarnejšo točko v državi. Korist celotne države zahteva, da se reši tako, da se kolikor mogoče malo zmaja pravni red monarhije. Trializem odklanja. Združena Jugoslavija naj postane odvisna od obeh držav monarhije in bodi njuna skupna last tako, da se njena samouprava kolikor mogoče malo omejuje in naj se brez potrebe ne veže politični, kulturni in gospodarski njen razvoj. Značilno za pisateljev duh je, ker Slovencev niti ne omenja.
Südland si predstavlja rešitev jugoslovanskega vprašanja tako-le:
1. Združijo se Hrvatska, Slavonija, Dalmacija, Bosna in Hercegovina
2. Tako združena ozemlja tvorijo skupno ozemlje Avstrije in Ogrske. (…)
Südlandova Jugoslavija brez Slovencev, katerih Südland ne pozna, bi obsegala 106.000 štirijaških kilometrov s približno 5 ½ milijona prebivalci, in sicer 3 ½ milijona Hrvatov, približno 1 ½ Srbov in približno (po Südlandovi cenitvi) pol milijona Nemcev, Mažarov, Italijanov in drugih Slovanov.
Slovenec, 13. maja 1918
Avstrija podi Slovence iz njih rojstnih krajev v oddaljene ogrske pokrajine.
Zurich, Švica, 11. maja. Glasom brzojavk iz Rima je Avstrija začela z novim preganjanjem Slovencev in Hrvatov. To novo preganjanje jugoslovanskega naroda je tako zločinsko, da se pred njim skrijejo preganjanja Belgijcev od strani Nemcev. Avstrijska vlada je odredila, da se cele slovenske občine morajo preseliti iz njih bivališč in se preseliti na Ogrsko, v sredino ogrskih pust. Iz mnogokaterih slovenskih vasij in trgov so odpeljali cele stotine slovenskih prebivalcev, zaplenili njih premoženje, prebivalce odpeljali v sužnjost. Na teh slovenskih kmetijah avstrijska vlada sedaj naseljuje Nemce in Mažare. Namen vlade je popolnoma iztrebiti slovenski in hrvatski narod. Ker avstrijska vlada ni mogla zamašiti usta Slovencem, ki so zahtevali svobodo, so prišli nemški vojaki, ki so iztirali iz raznih slovenskih občin in županij na stotine Slovencev ter jih odpeljali na Ogrsko. (…)
Kaj poreče slovenski narod v Ameriki na ta beštijalni čin avstrijske vlade? Ali se bodejo ameriški Slovenci združili v eno ogromno organizacijo za svobodo in se borili, da rešijo kar je njihovega v stari domovini? Ali bodejo dopustili, da jim krvniška Avstrija vzame ne samo njih zemljo, ampak tudi njih stariše, sorodnike, otroke, žene, prijatelje? Mera krivic je polna.
Clevelandska Amerika, 13. maja 1918
Brez strahu naprej!
Avstrijska vlada pozna v Avstriji samo še Nemce, ki tvorijo manjšino v državi, Slovane poznajo le še avstrijski generali na fronti. Ker pa se vlada zaveda, da z manjšino ne more vladati, zato je parlament poslala domov, in vladala bo sama, to se pravi: vladalo bo par možicev v ministrskem fraku, ki jih bodo vodili kakor medvede na vrvici vsenemški kričači, ki so že odpovedali zvestobo Avstriji. Nekaj nadutih ljudi, ki niti v svojem ljudstvu nima zaupanja, vlada 30 milijonom ljudi! To so za nas naravnost izborne šance, kajti hitreje jim ne moremo niti mi izpodkopavati tal, kakor si jih sami.
Da se pogovore o nadaljnjem postopanju, so se 7. t. m. zbrali na Dunaju poslanci Jugoslovanskega kluba in Češkega svaza, kjer so ugotovili popolno složnost in izvolili poseben odbor, ki bo vodil nadaljne boje, dokler parlament ne bo sklican. Lepo je, kar so izjavili na tem zborovanju dalmatinski poslanci, da bodo Dalmatinci do zadnje kaplje krvi branili slovensko zemljo, katero je sklenil Seidler odtrgati od Jugoslavije in jo vreči v nemško žrelo. Koncem zborovanja so se zedinili jugoslovanski in češki poslanci za skupen oklic na slovensko in češko ljudstvo.
Domoljub, 16. maja 1918
Jugoslavija brez – Slovencev.
Pred kratkim je izšla na Dunaju knjiga »Die süidslawische Frage und der Weltkrieg« (»Jugoslovansko vprašanje in svetovna vojna«) iz peresa L. v. Südlanda. Značilno v tel knjigi je, da Slovencev ne pozna, da jih sploh ne omenja. Po tej knjigi naj bi se rešilo jugoslovansko vprašanje z ustanovitvijo združene Jugoslavije, ki naj bi bila odvisna od obeh držav avstro-ogrske monarhije in njena skupna last. (…)
Kakor se nam vse zdi, ta pl. Südland in njegova Jugoslavija precej hudo dišita po hrvatskih Frankovcih in bosenskih stadlero-pilarjevcih, ki tudi izročajo nas Slovence v žrelo vsenemštva in njegovega pohoda na našo Adrijo. Med temi zadnjimi zna v. Südland žeti vse priznanje za svojo Jugoslavijo.
Edinost, 16. maja 1918
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si