Zmaga Emmanuela Macrona na francoskih volitvah je sprožila veliko različnih komentarjev in ocen. Od tistih, ki se ukvarjajo z geostrateškimi posledicami te zmage in predvsem odnosa Francije in Evrope do ZDA, Rusije in Velike Britanije, do takšnih, ki analizirajo rezultat teh volitev s stališča prihodnjega razvoja političnih odnosov v celinski Evropi, posebej med Francijo in Nemčijo. Nas bo zanimalo, ali lahko tak rezultat pomeni premostitev dosedanjih razlik v ekonomskih paradigmah, ki sta ju praviloma zagovarjali ti dve državi, in kako bo njuno medsebojno usklajevanje različnih ekonomskih izhodišč vplivalo na oblikovanje vplivnih območij med državami članicami Evropske unije. To je zanimivo še posebej, zato ker se rezultati volitev v Franciji in prihajajoče volitve v Nemčiji ter Italiji prepletajo s predlogi evropske komisije glede prihodnje evropske usmeritve, in sicer v razponu od zgolj delujočega enotnega trga do politične unije.
Znano je, da nemško stališče zagovarja ekonomski program in politiko, ki jo lahko poimenujemo kot »stabilnostna unija«, saj postavlja v ospredje fiskalno stabilnost...
Te dni prihajajo na dan 24 let stari posnetki z jezuitske gimnazije v Amiensu, ko v gledališkem krožku profesorica francoščine Brigitte Trogneux, ki...
V drugem krogu francoskih predsedniških volitev je samostojni kandidat Emmanuel Macron s 65,71 odstotka gladko premagal populistko Marine Le Pen, ki...
Francoska socialistična poslanka Corinne Erhel je v petek izgubila življenje na vrhuncu predsedniške kampanje pred predsedniškimi volitvami. Zgrudila...
