Osnutek novega zakona o Slovenski varnostno-obveščevalni agenciji (Sova), ki so ga pridobili novinarji portala Podcrto.si, bistveno širi njene pristojnosti. Sova bi, če bodo predvidene spremembe sprejete, poleg obveščevalne dejavnosti pridobila še protiobveščevalne pristojnosti, torej nadzor nad tujimi agenti v Sloveniji. Skoraj neomejeno bi lahko nadzirala tudi slovenske državljane (doslej te pristojnosti ni imela, temveč je bilo njeno delovanje omejeno na tujino), brez njihove – predhodne in naknadne – vednosti.
Tajno preiskovanje državljanov
Po novem bi lahko Sova pridobivala podatke »organizacij in oseb, ki pozivajo k nestrpnosti ali nasilju, ki bi lahko ogrožalo nacionalno varnost, ustavno ureditev ali strateške interese države«. Agenti Sove bi lahko zbirali osebne podatke teh oseb (EMŠO, datum in kraj rojstva, državljanstvo, naslov, bivanja v tujini, vključno z napotitvami na delo v tujini, zakonski stan in število otrok, izobraževanje, poklic in delo, vsi sedanji in pretekli delodajalci ter njihovi naslovi, premoženje, odvisnosti od iger na srečo, bolezni…) iz vsakršnih evidenc, s pomočjo vseh možnih drugih organov. Agenti bi lahko uporabljali lažno identiteto in dokumente, sledili preiskovancem, jih prikrito snemali, preiskovali njihove prostore ter prevozna sredstva, prestrezali in odpirali pisma, e-pošto in telefonske pogovore – tudi ob sodelovanju Pošte in telekomunikacijskih operaterjev. Določene predmete, najdene med preiskavo, bi lahko agenti za omejen čas tudi zaplenili.
Vse to pa bi v maniri nekih drugih sistemov ostalo povsem tajno. »Ko agencija zbira in posreduje osebne in druge podatke, o tem ni dolžna obvestiti posameznika,« je razvidno iz osnutka. Take posebne preiskovalne metode bi odobril predsednik vrhovnega sodišča oziroma sodnik, pri čemer bi tudi njegova identiteta ostala tajna. Vrhovni sodnik bi bil tudi tisti, ki bi trikrat letno izvedel sodni nadzor nad zakonitostjo izdanih odredb (za preiskavo) Sove. Direktor Sove bi po novem imel, če bi bila novela sprejeta, enaka pooblastila kot ministri.
Širitev pooblastil še ni zagotovilo za uspešnost
Tako Denis Čaleta z Inštituta za korporativne varnostne študije kot Klemen Grošelj, raziskovalec na katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede, se strinjata, da je treba obstoječ zakon posodobiti, saj je okolje dandanes polno varnostnih groženj, ki jih pred desetletjem ni bilo, in prilagoditi ukrepe države. »Toda širitev pooblastil, ki izhaja iz zakona, je preprosto preširoka,« je bil jasen Čaleta. »Vlada tudi ni jasno opredelila, kaj želi doseči s tako širokimi pooblastili,« je dodal.
Medtem ko je denimo širitev pooblastil za delovanje v tujini priporočljiva in dobrodošla, je po drugi strani izjemno problematična širitev pooblastil znotraj Slovenije, »predvsem vis-a-vis policije; na njej mora namreč temeljiti državna varnost. Ali se bo torej obrambno področje začelo ukvarjati z notranjo varnostjo države?« sprašuje Čaleta. Pogreša tudi opredelitev, kako bo Sova sodelovala s policijo, da bodo posamezni primeri ustrezno osnovani in posredovani tožilstvu. »Iz osnutka izhaja, da bo vse označeno z neko stopnjo tajnosti, kar zagotovo ni primerno,« je dejal.
Tudi marsikatera druga rešitev ni docela osmišljena in dorečena, denimo nadzor. »Kot da bi nekdo načrtno pozabil temu ferrariju dodati tudi zavore,« je rekel Čaleta. Opredelitev, da bo en sam vrhovni sodnik nadziral Sovo do trikrat letno, je preohlapna. Na vrhovnem sodišču za kaj takega niti ni dovolj znanja, problematičen pa je tudi obseg nadzora.
»Predvsem se je treba zavedati, da sama širitev pooblastil še ne pomeni, da bo Sova učinkovita, temveč je njena učinkovitost pogojena predvsem s kadrovskimi, tehničnimi in finančnimi resursi,« poudarja sogovornik.
Direktor Sove kot najmočnejši človek v državi
Grošelj medtem navaja izkušnje onkraj luže, ki so pokazale, da zelo široke pristojnosti obveščevalnih služb ter množično prestrezanje vsakršne komunikacije prinaša relativno skop učinek. »Predvsem je na mestu vprašanje, ali je tako obsežno zbiranje podatkov smotrno, in ali nacionalno- varnostni interes to opravičuje. Menim, da v Sloveniji ni takih izrednih razmer, da bi bilo to treba,« je rekel.
Tudi sam izpostavlja nejasnosti, ki izhajajo iz osnutka; ali bo lahko Sova prestrezala tudi neomejene količine podatkov v t. i. oblaku in kakšne so pristojnosti prestrezanja komunikacije, denimo po gmailu, čigar strežniki so nameščeni v tujini?
Med najspornejšimi predvidenimi spremembami Grošelj izpostavlja združevanje obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti znotraj ene agencije. »Demokratični standardi narekujejo ločevanje teh dejavnosti, saj je na tak način zloraba pristojnosti zaradi medsebojnega nadzora težja. Ob združitvi teh dejavnosti je koncentracija moči v rokah enega samega človeka neverjetno velika. Direktor Sove bi tako imel na voljo vsakršne finančne, gospodarske, politične podatke… bil bi najmočnejši človek v državi.«
