Voznik tovornjaka se je zaletel v kolono tovornjakov pred seboj in umrl na kraju nesreče. Na vipavski hitri cesti. Voznik tovornjaka je na spolzki cesti zdrsnil, trčil v avtodvigalo in umrl na kraju nesreče. V Ljubljani. Vozniku se je pokvaril tovornjak. Ustavil je, vanj je trčil drug tovornjak, voznika prvega je vrglo čez viadukt, zaradi poškodb je umrl. Pri Šentilju.
Policisti so na kraju prometne nesreče na povezovalni cesti Sečovlje–Dragonja ugotovili, da voznik tovornega vozila iz Pirana ni mogel govoriti. Namerili so mu dva miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Štiri promile! Na mejnem prehodu Metlika je želel izstopiti iz Slovenije voznik tovornega vozila hrvaških registrskih oznak, 20-letni hrvaški državljan je imel v litru izdihanega zraka 0,63 miligrama alkohola. V Zgornjem Gruškovju so policisti ob redni kontroli prometa ustavili 41-letnega voznika tovornega vozila s tovornim priklopnikom iz Hrvaške, ki je imel v telesu 0,75 mg/l alkohola.
Gorenjski policisti so se peljali mimo tovornjakarja, ki je na tabličnem računalniku gledal film. Fotografija tega početja je obkrožila splet.
To so novice, ki kažejo na to, da so vozniki tovornjakov kljub temu, da so v »varnem« zavetju mogočnih strojev, ranljivi udeleženci v prometu. A tudi nevarni. Da je alkohol spremljevalec poklicnih voznikov, je ne samo kaznivo, pač pa povsem nedopustno. Porodilo se je vprašanje, kako pogosto vozniki tovornjakov pregloboko pogledajo v kozarec in kako pogosto policisti odkrijejo druge kršitve. Glede na nadzor policije in podatke naših sogovornikov je mogoče sklepati, da še večjo težavo kot pitje alkohola predstavlja utrujenost voznikov.
Vozniki s težavami pri spanju
Policija je zadnji poostreni 48-urni nadzor tovornega prometa opravila med 21. in 23. februarjem, ko je preverila 864 tovornih vozil in 36 avtobusov, odkrila je 219 kršitev, od tega je bilo 210 kršitev pri tovornih vozilih. Koliko voznikov je bilo v vinjenem stanju, policija ne poroča, so pa dodali, da je bilo največ kršitev povezanih z neupoštevanjem obveznih počitkov in odmorov, preobremenjenostjo vozil in nepravilno zavarovanim tovorom.
Da je pri voznikih tovornjakov večja težava kot alkohol utrujenost, ugotavlja specialistka družinske medicine in medicine dela, prometa in športa Vesna Pekarović Džakulin, ki opravlja preventivne preglede tudi pri poklicnih voznikih in raziskuje prekomerno utrujenost med njimi. V svoji študiji je pri 54 odstotkih (19 ljudi) večinoma poklicnih voznikov avtobusov ugotovila prekomerno dnevno zaspanost. Nekateri med njimi so imeli tudi motnje dihanja med spanjem (obstruktivna apneja v spanju). Ugotavlja, da imajo mnogi poklicni šoferji težave zaradi nezdravega življenjskega sloga. Delajo v izmenah, imajo nereden ritem spanja, spijo na parkiriščih, jedo hrano nizke kakovosti, pri večini opaža težave s prekomerno telesno težo. Vse to v seštevku lahko pripelje do zaspanosti za volanom, pri prekomerno prehranjenih pa pogosto tudi do motenj dihanja med spanjem, ki so prav tako povezane z zaspanostjo.
»Medtem ko seveda obstajajo tudi zakonske kršitve, poklicni vozniki večinoma delajo do zakonskega maksimuma. To je postala njihova norma, kar pa zgornja meja zakona ne bi smela biti. Zakonodaja določa, koliko lahko vozniki maksimalno delajo in koliko morajo počivati. A človek ne more na povelje zaspati in se na ukaz zbuditi. Če nehaš delati ob treh popoldne, boš težko takoj zaspal,« je dejala in dodala, da precej ljudi zaradi želje po boljšem zaslužku dela v dveh službah, kar predvsem dolgoročno vpliva na zdravje.
Več novejših študij kaže, da je 20 odstotkov prometnih nesreč v Evropi povezanih s prekomerno zaspanostjo, v ZDA pa do 30 odstotkov. V anketi, v kateri je sodelovalo 962 Slovenk in Slovencev, je 20 odstotkov žensk in 30 odstotkov moških odgovorilo, da so že zaspali za volanom, 30 odstotkov žensk in 50 odstotkov moških pa je kljub zaspanosti že nadaljevalo vožnjo. Po besedah Pekarović-Džakulinove je utrujenost voznikov vsaj v Sloveniji zelo pogosto spregledana težava, strinja pa se, da je tudi alkohol pri številnih voznikih še vedno zelo pomemben problem. »V svoji praksi srečam zelo malo poklicnih voznikov, ki bi bili odvisni od alkohola. So pa takšni, ki prekomerno pijejo konec tedna.« Pitje naj ne bi bilo povezano z utrujenostjo, ampak bolj z naveličanostjo in navado. »Občutek imam, da je pitje alkohola povezano s tem, da so nekateri vozniki ves teden brez družine in socialnih stikov. In potem se med vikendom sprostijo.«
Poklicni vozniki kot sužnji delodajalcev
Da alkohol ni tako razširjen problem, vsaj ne med slovenskimi vozniki, se strinja predsednik zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Aleš Kocjančič. Dela kot zavarovalniški agent, zavaruje okoli 1500 vozil, večinoma tovornjake. Ko pride do škode, dobi v vpogled policijski zapisnik. »Samo v enem primeru v osmih letih me je avtoprevoznik vprašal, kaj naj naredi, ker ima delavca, ki čez vikend pije in je v ponedeljek zjutraj še vedno pijan,« je dejal. Dodaja, da je verjetno uživanje alkohola večja težava pri voznikih, ki delajo za tuje delodajalce. »Tega z gotovostjo sicer ne morem trditi. Vem pa, da mnogi od teh voznikov delajo po principu suženjstva. Ti ljudje po en mesec ne pridejo domov, delajo po dovoljenem delovnem času. Da lahko vozijo po 14, 15 ur, se verjetno nekateri psihično dvigujejo s pijačo.« To povezuje z družbenopolitično ureditvijo: »Kapitalizem nas ubija.«
