Konec aprila je na televiziji prišel čas za literaturo. Ne ravno dobesedno, posredno pa zagotovo, saj sta premiero doživeli seriji, posneti po dveh znamenitih romanih. Ameriški bogovi (American Gods), ki jih po istoimenski knjigi Neila Gaimana producira televizija Starz, domišljijo burijo s staro mitologijo ter novimi bogovi, ki odsevajo obsedenost današnje družbe z mediji, tehnologijo in raznimi drugimi drogami, popolnoma drugačna zgodba pa je Deklina zgodba (The Handmaid's Tale).
Vojska in Biblija
Težko je verjeti, da gre v primeru Dekline zgodbe kanadske pisateljice Margaret Atwood za roman, ki je nastal že leta 1985, ker je skoraj preroški, tam, kjer presega današnjo resničnost, pa ga je lahko razumeti tudi kot opozorilo, kako daleč lahko pripelje radikalizem, ki bi ga kot žaba v počasi segrevajočem se kotlu lahko začenjali dojemati kot nekaj običajnega. Pri seriji, ki jo producira ameriški ponudnik videa na zahtevo Hulu, predvajanje za pravice v naši regiji pa je odkupil HBO za svojo VOD-platformo HBO Go, kot ena od producentk sodeluje tudi Atwoodova, ki je roman pisala v 80. letih v Nemčiji, takrat še z razgledom na berlinski zid. Da bo roman še bolj kot pred dobrimi 30 leti aktualen tudi danes, sploh ob izvolitvi Donalda Trumpa za ameriškega predsednika, pa si verjetno ni predstavljala.
Pripoved njenega distopičnega romana se odvija v totalitarni državi Gilead, v katero se razvijejo Združene države Amerike, pravice žensk pa so v njej preteklost. Naraščajoča neplodnost in vedno večji verski radikalizem v novi, teokratični Ameriki ženske ob pomoči vojske in naslanjanja na zgodbe iz Biblije, kot je ta, da sužnja rodi otroka v imenu neplodne gospodarice, spremenijo v služabnice, živino za rojevanje otrok in v najboljšem primeru žene, ki so eksistencialno popolnoma odvisne od moških. Branje in druge intelektualne dejavnosti so jim strogo prepovedane, bistveno bolje pa se ne godi niti svobodomiselnim moškim. Edina rešitev za prebivalce nove Amerike je prebeg v svobodno Kanado. Zveni znano?
Dekle v teksaškem parlamentu
Podpornikom Donalda Trumpa očitno je. Ti so namreč že pred premiero serije na spletu v komentarjih pisali, da gre za serijo, ki je namenoma naperjena proti Trumpovi vladi, a se dokazano motijo. Prva sezona Dekline zgodba, ki so jo snemali v Torontu, je bila namreč, ko je Trump prisegel za predsednika, skoraj končana, naročilo za serijo pa je prišlo še veliko prej, aprila minulega leta, torej v času, ko večina ni verjela, da je mogoče, da Trump postane predsednik. Serija je tako postala pomembna in usklajena s časom popolnoma naključno, preroško, s tem pa se strinjajo tudi avtor serije Bruce Miller ter člani igralske zasedbe, od Elizabeth Moss (Oglaševalci, Na vrhu jezera) do Josepha Fiennesa (Zaljubljeni Shakespeare) in Alexis Bledel (Midve z mamo).
»Knjiga je bila napisana pred 32 leti. Je proti predsodkom, proti rasizmu, seksizmu, nevednosti, prevari in neumnosti. Če jo imajo nekateri Trumpovi podporniki za protitrumpovsko, je to povezava, ki jo vzpostavljajo sami,« je dejala Mossova, ki je tudi izvršna koproducentka serije, to, kaj vse je spodbudila serija, pa jo navdušuje. Na primer to, da so se ženske v teksaškem senatu, ko so protestirale proti zakonu, ki bi prepovedal splav, pojavile v (izjemno zgovornih) kostumih iz Dekline zgodbe, na marčevskem Ženskem maršu (Women's March) za pravice žensk pa so nekateri v rokah držali posterje s citati iz knjige: »Nolite te bastardes carborundorum« (Ne pustite pošastim, da vas zatirajo). Manjka samo še množična selitev v Kanado.
