Pri Mladinski knjigi je po več kot dvajsetih letih v prenovljeni podobi izšla znamenita knjiga, »o kateri se zelo pogosto govori, le redki pa so jo tudi zares brali«, kot ugotavlja urednik osvežene izdaje Tine Logar. Gre seveda za leta 1689 izdano temeljno delo našega narodopisja, zemljepisa in zgodovine Slava vojvodine Kranjske, ali natančneje, za izbrana poglavja iz tega obsežnega besedila izpod peresa Janeza Vajkarda Valvasorja, ki v nemškem izvirniku obsega več kot 3500 strani, ob tem pa še 528 bakrorezov in 24 prilog.
Kot je pojasnil Logar, je Slava vojvodine Kranjske v tej obliki prvič izšla leta 1977, ko je bil knjižni trg precej drugačen kot danes; postala je prava uspešnica, ki so jo skozi leta večkrat ponatisnili. Projekt je takrat zasnoval znani urednik in publicist Bogomil Gerlanc, ki se je pri tem naslonil na Valvasorjevo berilo, ki ga je pripravil in prevedel Mirko Rupel, ter naredil izbor iz Ruplovih prevodov. Tako je nastala knjiga, ki je Valvasorja »približala širokemu krogu bralcev«.
Prilagojena sodobnemu času
Ta krog pa naj bi se s posodobljeno izdajo še razširil; oblikovalec Marko Prah je namreč poskrbel za nov, bolj pregleden in branju prijazen prelom, zato Logar upa, da bodo knjigo v roke vzeli tudi mladi. »Medtem smo sicer dobili tudi integralen prevod Slave vojvodine Kranjske, vendar pa pričujoči izbor omogoča lažji in hitrejši dostop do tega temeljnega gradnika naše kulture,« razmišlja Logar, ki dodaja, da je knjiga pisana zanimivo in nazorno, zaradi česar beročega zlahka »zagrabi«. Izvirna spremna beseda Branka Reispa, enega najuglednejših poznavalcev Valvasorjevega opusa, po Logarjevem mnenju še zdaj ponuja izvrsten uvod v spoznavanje tega polihistorskega dela.
Knjiga popelje bralca po slovenski deželi 17. stoletja, zgodovini teh krajev, v njej se vrstijo izčrpni opisi vasi, krajev, mest ter naravnih in kulturnih znamenitosti; Valvasor se posveča prebivalcem in njihovemu vsakdanjemu življenju, navadam, prehrani, dejavnostim, prepričanjem, vražam in raznim zanimivostim. Izdaji je dodana še zbirka petih razglednic, izdelanih po bakrorezih iz Slave vojvodine Kranjske, in pet znamk z Valvasorjevo podobo.
Trajni vir navdiha
»Pomen Valvasorja se danes celo povečuje, saj dobiva novo mesto v naši kulturni zgodovini,« meni akademik dr. Janko Kos. »Za 17. stoletje je bil namreč to, kar je bil Trubar za 16. stoletje, torej izjemna osebnost z nenavadno življenjsko zgodbo in s hotenji, ki so presegala povprečno raven takratnega kulturnega življenja pri nas.« Valvasorjevo delo je po Kosovih besedah lep primerek baroka v znanosti in zgodovinopisju, obenem pa pomeni tudi nenehen vir navdiha za slovensko znanost in literaturo.
»Prešernov pogled na zgodovino je v resnici Valvasorjev pogled, v njegovih pesmih, na primer v Krstu pri Savici, najdemo vrsto motivov iz Valvasorjevega dela,« poudari Kos. »Tudi pisci zgodovinskih romanov, od Jurčiča do Tavčarja, so pogosto zajemali iz Valvasorjevih opisov zgodovinskih dogodkov. In ti bodo nedvomno napajali našo literaturo ter zgodovinopisje tudi v prihodnje.«
