V skladu z osnutkom zakona o Sovi (ZSova), ki so ga na portalu Pod črto pridobili od anonimnega vira, bi njeni agenti lahko pri slovenskih državljanih izvajali hišne preiskave, vdirali v računalnike posameznikov in v njihove domove nameščali snemalno opremo. Glede na določila osnutka zakona bi takšno preiskave in celo sodne odredbe in celo imena sodnikov, ki o njih odločajo, zanje ostale tajne.
Nov zakon nastaja pod vodstvom vladnega državnega sekretarja Erika Kopača, ki bi v eni agenciji združil obveščevalno delo v tujini in (proti)obveščevalno delo v Sloveniji.
Prav zaradi konflikta med tem, da je za delo obveščevalne službe kršenje tujih zakonov včasih nujno, in spoštovanjem domačih zakonov, so obveščevalne in protiobveščevalne službe držav praviloma ločene. Do zdaj je bila zato za protiobveščevalno delo pri nas odgovorna policija, ki pa denimo ne more izvajati tajnih hišnih preiskav, osumljence pa mora po končanem postopku o preiskavi obvestiti.
Združitev obeh strani predstavlja nevarnost, da bi se nezakonito pridobljeni dokazi doma ali v tujini proti slovenskim državljanom nato uporabljali pred sodiščem.
Lažji dostop do osebnih podatkov Slovencev
Po trenutnih določilih je v pristojnosti Sove zgolj preiskovanje informacij iz tujine ali tistih, povezanih s tujino, po novem pa bi lahko zbirala tudi informacije o organizacijah, skupinah in osebah v Sloveniji, ki naj bi pozivale k nestrpnosti ali nasilju, ogrožale nacionalno varnost ali strateške interese Slovenije.
Po novem pa bi lahko agenti Sove tudi v Sloveniji ustanavljali lažne pravne osebe za svojo aktivnost, preiskovali stanovanja, poslovne prostore in vozila slovenskih državljanov, prestrezali in odpirali pisma, vdirali v računalnike posameznikov, prestrezali elektronske komunikacije v Sloveniji in uporabljali tako imenovane lovilce IMSI za pridobivanje telefonskih številk posameznikov.
Na podlagi odredbe sodišča bi lahko tudi prestrezala internetno komunikacijo slovenskih državljanov s tujino.
Odvetniki ne bi mogli preverjati, ali je Sova podatke pridobila zakonito
Po novem bi odvetniki obdolženih lahko dobili le »povzetke ugotovitev« o domnevnem kršenju zakonov obdolžencev, ne pa tudi podatkov, kako je Sova do informacij o domnevnih kaznivih dejanjih sploh prišla. Problem je, da odvetniki tako ne bi mogli preveriti, ali je Sova podatke pridobila zakonito.
