Kljub kritikam demokratov in republikancev zaradi domnevnega vplivanja na izid predsedniških volitev se je zdel položaj direktorja FBI za Jamesa Comeyja dokaj varen. Z zakonom na deset let omejenega mandata po skoraj polstoletnem Hooverjevem obvladovanju sprva preiskovalnega, od leta 1935 pa zveznega preiskovalnega urada resda ni dokončal noben od dosedanjih direktorjev z izjemo Roberta Muellerja, ki je na Obamovo prošnjo na položaju ostal dve leti dlje, a so se praviloma poslavljali na lastno željo. Izjema je bil William S. Sessions, ki ga je leta 1993 razrešil Bill Clinton, ker ni hotel sprejeti častnega umika po hudih obtožbah o zlorabah položaja, na katerem si je z davkoplačevalskim denarjem privoščil zasebne letalske obiske pri hčeri in postavitev varnostnega sistema na svojem domovanju, objektivno odgovornost pa so mu pripisovali še zaradi nekaterih spornih posredovanj agentov FBI, med drugim v odmevni akciji proti pripadnikom verske sekte na ranču pri teksaškem mestu Waco.

Trump: Comey enostavno ni dobro opravljal dela

V kratkem torkovem pisnem sporočilu o odstavitvi je Donald Trump navedel, da »ceni, ker ga je (Comey) ob treh priložnostih obvestil, da ni v preiskavi FBI« (v zvezi z Rusijo), da pa se »strinja z oceno pravosodnega ministrstva, da ni sposoben učinkovito voditi urada«. Na današnjem foto terminu v Beli hiši ob srečanju s z nekdanjim državnim sekretarjem Henryjem Kissingerjem pa je ameriški predsednik novinarjem zgolj navrgel, da Comey »enostavno ni dobro opravljal svojega dela«.

Kot uradni povod za Comeyjevo odstavitev se navaja njegovo pričanje pod zaprisego v senatnem pravosodnem odboru, v katerem je pred dnevi opravičeval predvolilno objavo nadaljevanja preiskave o nevestnem ravnanju Hillary Clinton z elektronsko pošto, za katero je prej trdil, da je končana. Demokrati so zagnali vik in krik potem, ko se je po njegovem ponovnem zatrjevanju, da ga je le teden dni pred volitvami k nenavadni objavi nadaljevanja preiskave pripravilo na stotine preposlanih zaupnih sporočil, izkazalo, da je senatorje zavajal. FBI je namreč nekaj dni po Comeyjevem pričevanju kongresu sporočil, da ni šlo za obsežno prepošiljanje elektronske pošte Clintonove na naslov bivšega moža njene tesne sodelavke Hume Abedin, ampak so zaupna sporočila našli v tako imenovanih backupih, ki jih naslovnik, vpleten sicer v povsem drugo preiskavo, niti ni videl.

Trump kot Nixon?

Nepričakovana Trumpova odstavitev Comeyja je razpoloženje demokratov čez noč spremenila in so stopili v njegov bran. Zasluga gre njegovemu vodenju preiskave o Trumpovih povezavah z Rusijo in vplivu Moskve na predsedniške volitve, v kateri za zdaj predsednik še ni neposredno izpostavljen, sta se pa morala posloviti dva njegova tesna sodelavca, med samo kampanjo njen vodja Paul Manafort, v še ne mesecu dni po imenovanju pa njegov svetovalec za nacionalno varnost Michael Flynn. Tako demokratski kongresniki kot mnogi komentatorji namreč Trumpovega ravnanja ne primerjajo s Clintonovo razrešitvijo direktorja FBI, ampak z Nixonovo odstavitvijo neodvisnega posebnega tožilca Archibalda Coxa, ki je preiskoval vdor v sedež demokratske stranke v hotelu Watergate. Comeyja naj bi torej stala položaj zahteva po več sredstvih in ljudeh za preiskovanje predvolilnih povezav Trumpa in njegovega štaba z Rusijo, pri čemer je FBI že pritrjeval navedbam, da je Moskva s hekerskimi vdori pod Putinovo taktirko skušala vplivati na izid lanskih volitev v korist newyorškega nepremičninskega mogotca. Slednji je že postregel s kandidati za novega direktorja FBI. Ti naj bi bili štirje, in sicer sedanji vršilec dolžnosti direktorja FBI Andrew McCabe, njegov pomočnik Paul Abbate ter specialna agenta iz Chicaga in Richmonda Michael Anderson in Adam Lee.

ZDA Donald Trump James Comey FBI odpoved Jeff Sessions Rod Rosenstein Watergate Richard Nixon Mark Warner Brian Fallon