»Demenca je grozeča epidemija 21. stoletja, kot je bila nekdaj kuga,« je ob predstavitvi novega slovenskega projekta zgodnjega odkrivanja demence Adam poudaril nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, ki bo projekt nadziral. Demenca je neprizanesljiva in neozdravljiva bolezen, ki močno posega v človekovo osebnost, v njegove spomine in zavedanje in se začenja veliko prej kot takrat, ko se sredi križišča začnemo spraševati, kam smo pravzaprav namenjeni, ali ko že tretjič pozabimo ključe. »Danes vemo, da nosimo seme demence v svojih možganih že deset, dvajset ali celo trideset let, preden se pojavijo prvi znaki,« opozarja nevrolog.
Testi, vprašalniki, meritve ...
Raziskovalni presejalni projekt Adam, ki bo v dvomesečno brezplačno presejanje zajel več kot 450 Slovencev v starosti nad 60 let, bo potekal po vsej državi v prostorih Zveze društev upokojencev Slovenije pod strokovnim vodstvom Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. »V projektu se prepletajo želje po ozaveščanju in destigmatizaciji bolezni, izvajanje presejalnih testov spominskih in miselnih sposobnosti, ki lahko nakazujejo na začetne faze demence, ter aplikativno znanstveno raziskovalno delo, ki je usmerjeno v razvoj novih, cenovno dostopnih in neinvazivnih metod za diagnostiko demence s pomočjo tehnologije EEG,« projekt predstavlja pobudnik Manuel Kuran iz družbe za aplikativno nevroznanost Blckb.
Prostovoljci bodo v sklopu projekta izpolnjevali različne teste, vprašalnike, opravili intervjuje in meritve EEG, s katerimi se ocenjujejo spominske in miselne sposobnosti ter delovanje možganov. Vsi bodo seznanjeni s svojim trenutnim spominskim stanjem in povabljeni k sodelovanju v naslednjih letih, je dodal Kuran. Ker zanimanje za sodelovanje za približno desetkrat presega možnosti, je napovedal, da bodo zbirali prijave za morebitno nadaljevanje projekta, katerega končni cilj je razviti učinkovit vsakoletni preventivni presejalni program za sistematično zgodnje odkrivanje alzheimerjeve demence v Sloveniji, po vzoru programov Svit, Dora in Zora, ter razvoj novih metod diagnostike te bolezni s pomočjo tehnologije EEG.
Stigmatizirana bolezen
Kljub strmo naraščajoči pojavnosti je demenca še vedno slabo poznana in preveč stigmatizirana bolezen, opozarja predsednica združenja za pomoč pri demenci Spominčica Štefanija L. Zlobec. Ob več kot 32.000 bolnikih v Sloveniji deset in več let izgoreva tudi okrog 100.000 svojcev, je še dejala.
Zgovorni so tudi podatki svetovne zdravstvene organizacije za leto 2015, ki kažejo, da živi z demenco že okrog 47,5 milijona bolnikov, finančno breme pa je že enakovredno bremenu vseh rakavih obolenj oziroma bolezni srca in ožilja. Ker naj bi se število obolelih v četrt stoletja podvojilo, bodo visoki stroški bolezni eden večjih izzivov zdravstvenih sistemov, za znanost pa je velik izziv odkrivanje zdravil, ki bodo bolezen ozdravila oziroma ustavila in preprečila njen razvoj.
»Glede razvoja zdravil sem zelo optimističen, saj se v ozadju številnih raziskav nekako že svetlika. Že zdaj pa imamo na voljo tudi simptomatska zdravila, ki bolnikom z demenco za leto, dve, morda tri močno zboljšajo kakovost življenja in pomagajo ohranjati stik s svojci,« poudarja nevrolog Pirtošek, ki do odkritja učinkovitih zdravil stavi predvsem na zgodnje diagnosticiranje bolezni, ko je mogoče še marsikaj preprečiti ali upočasniti.
