Peter Jereb, skladatelj z absolutnim posluhom, rojen v Cerknem, je v Litijo prišel leta 1887, ko je z odliko končal orglarsko šolo v Ljubljani in je v Litiji dobil službo občinskega tajnika.
»Ti so morali v tistem času znati igrati orgle, tako da je bil obenem tudi cerkveni organist,« je pojasnila Helena Hauptman, vodja litijskega muzeja, v katerem so pred kratkim odprli spominsko razstavo ob 150. obletnici skladateljevega rojstva. Poleg tega je bil Jereb aktiven v različnih društvih.
»Več kot 40 let je vodil pevsko društvo Lipa, sodeloval je pri različnih godbah, veliko je sodeloval s šmarskim zborom Zvon in napisal ogromno skladb, večino za Lipo in moške pevske zbore,« pripoveduje kustodinja in poudari, da malo ljudi, tudi Litijanov, ve, da je bil Jereb pobudnik za prvo glasbeno šolo, ki so jo v Litiji ustanovili sredi tridesetih let prejšnjega stoletja in je delovala do začetka druge svetovne vojne.
Skladatelj je sprva živel v občinskem stanovanju v stari občini. To je bila nekdanja osnovna šola in zdajšnja občinska stavba. Pozneje se je preselil v Farbarjev turn, gradič, kjer je živela tudi Mira Pregelj. Da sta slikarka in Jereb stanovala v isti hiši, je zgolj naključje, je povedala Helena Hauptman, dodala pa, da so hiši kljub temu, da je bila last Pregljevih, Litijani dolgo rekli kar Jerebov hram, po gostilni, kjer so v Litiji prvi pekli pice.
Po drugi svetovni vojni se je skladatelj umaknil iz dejavnega glasbenega življenja, domnevno zaradi bolezni je snopič svojih skladb celo zažgal. Kar nekaj njegovih skladb je še danes del železnega repertoarja moških pevskih zborov in oktetov, je povedala Hauptmanova. O njegovem zasebnem življenju vemo, da se je poročil precej pozno. V zakonski stan je stopil z vdovo Ano Lajovic, sestro bolj znanega skladatelja Antona Lajovica. A slovita glasbena družina Lajovčevih v Litiji ni pustila tolikšnega vtisa, kot sta ga Jereb in denimo Luka Svetec, ki je bil tisti čas litijski notar in deželni poslanec ter eden od ustanoviteljev Ciril-Metodove družbe, ki se je borila proti ponemčevanju slovenske mladine.
»Svetec je bil prav tako zelo dejaven v društvih in jih je podpiral, tako da bi lahko rekli, da sta bila Svetec in Jereb glavna stebra litijske družbe, poleg Lajovčevih, vendar skladatelj Anton Lajovic ni deloval v Litiji, temveč v Ljubljani. Zato je bil Jereb prav gotovo tisti, ki je pustil največ sledi, vsaj na glasbenem področju,« meni Hauptmanova.
Pevsko društvo Lipa tako danes velja za drugo najstarejše pevsko društvo v Sloveniji, Zbor sv. Nikolaja pa je zborovodkinja Helena Fojkar Zupančič pripeljala do ravni mednarodno priznanega koncertnega pevskega zbora. Ob 150. obletnici Jerebovega rojstva bodo junija za občinski praznik odkrili skladateljev spomenik, ob poletni muzejski noči bodo pripravili Jerebov večer, jeseni pa pevska zbora Lipa in sv. Nikolaj pripravljata še koncert Jerebovih pesmi.