Zora, ki v Centru starejših v Notranjih Goricah stanuje šele nekaj dni, je skupaj z drugimi oskrbovanci doma sedla za eno od miz, na kateri jo je čakal velik bel list. V roke je prijela čopič in razmišljala kaj bo naslikala. Ko so strokovne delavke in študentke fakultete za socialno delo prinesle barve, je Zorin čopič na list zarisal obris drevesa. Na eni od številnih delavnic, ki v teh dnevih potekajo po Sloveniji z namero, da bodo na koncu vse likovne izdelke zbrali skupaj in jih združili v največjo sestavljeno risbo na svetu, so skupaj z Zoro in oskrbovanci doma slikali tudi osnovnošolci iz Notranjih Goric in z Brezovice ter otroci iz tamkajšnjih vrtcev.
Včasih s svinčnikom, danes z voščenkami
»Sodelovati z otroki je super. Otroci so ljubeznivi, prijazni, imajo lep odnos do nas, starejših,« je dejala Zora, medtem ko jo je šolarka Brina dopolnila, da tudi otroci radi sodelujejo v tem projektu. Še toliko raje, če jim ni treba k pouku.
Medtem so risarske mojstrovine nastajale tudi za drugimi mizami. Med bolj zgovornimi je bila Jana. »Saj ne znam več,« je dejala malo za šalo, malo zares. V resnici ji je šlo dobro. Z voščenkami je narisala laboda na jezeru. »Ko sem še jaz hodila v šolo, smo imeli le navadne svinčnike. Z voščenkami gre risanje hitreje,« je dejala in ni skrivala tudi navdušenja nad otroci: »Vidim, da imajo izreden smisel za barve, ter znajo narediti tudi kakšno kubistično sliko.«
Jana je pojasnila, da jih otroci niso obiskali prvič. Velikokrat pridejo v dom. »Otroci včasih pomagajo tistim, ki so na vozičku. Z veseljem pridejo, včasih pravijo, da nas pogrešajo.« … Cveta, ki je sedela poleg Jane, je povedala, da z otroki praznujejo tudi rojstne dneve. »Stanovalcem iz doma, ki imajo v določenem mesecu rojstni dan, pripravijo prireditev. In potem nastopajo, pojejo, plešejo, recitirajo pesmi, igrajo na violino, harmoniko, flavto,« je dejala Cveta.
Risbe bodo zbirali do 15. maja
Projekt je podprla tudi predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje Anita Ogulin. K ogromni sestavljeni risbi je prispevala odtis svoje dlani. »Večgeneracijsko sodelovanje je zelo pomembno. Če smo združeni, smo močnejši. Lahko si bolj pomagamo, se bolj razumemo, podpiramo,« je povedala Anita Ogulin, ki je prepričana, da takšni projekti dobro služijo tudi vzgoji.
»Ni lepšega kot dedek ali babica, ki povesta svoje mnenje ali predstavita svoje življenje mlajšim, kajti otroci to dojemajo kot pravljico. Ti odnosi nas krepijo in osrečujejo.« Po drugi strani dodaja, da so tudi otroci zelo dobri učitelji: »Kadarkoli sem s skupino otrok, pridobim nova znanja, navsezadnje gre tehnologija naprej, odnosi se spreminjajo. Če ne sodelujemo v tem procesu, nas nekako ni več zraven.«
V projektu doslej sodeluje polovica domov za starejše v Sloveniji, kar je okoli petdeset. Zbiranje risb, ki jih rišejo tudi otroci v vrtcih, srednješolci in drugi ljudje, med njimi tudi znane osebnosti, bo potekalo do 15. maja. Potem jih bodo sestavili v eno risbo. Po besedah direktorice Centra starejših Notranje Gorice Ane Perič so zbrali že okoli tisoč risb.