S francoskimi volitvami se je končala še ena večja negotovost. Pozitiven razplet se vidi v tečajih evropskih delniških trgov, ki so letos pridobili dobrih deset odstotkov in dosegajo nove večletne vrhove, nekateri tudi že zgodovinske. Vrednotenja delnic v ZDA so nekoliko nad dolgoletnimi povprečji. V Evropi se zdi, da bodo delniški trgi še nekoliko pridobili. Relativno stabilne so tudi razmere na trgih v razvoju, kjer vrednotenja kažejo na določeno podcenjenost. Prebujati se je začel tudi bančni trg. Finančni pogoji za pridobitev kredita postajajo bolj ohlapni tudi v EU. Posledično so začele pridobivati tudi evropske bančne delnice. Obstaja namreč visoka korelacija med cenami bančnih delnic in številom odobrenih posojil. Zdi se, da se bo pozitivna zgodba tukaj nadaljevala. Počasi se posledično prebuja tudi inflacija, kjer pa na daljši rok predvsem zaradi demografskih dejavnikov zelo visokih številk ne gre pričakovati. Za centralne banke bo že bolj normalno okolje, kjer se za depozit dobi pozitiven donos, velik uspeh. Predvsem tu mislimo na razmere v EU. Zdi se, da bodo cene dolgoročnejših obveznic v prihodnosti še naprej pod določenem pritiskom. Višja cena denarja prihaja, vseeno pa bo prehod, če beremo izjave centralnih bank, zelo počasen. V Evropi še nekaj let ne gre pričakovati bistveno višjih obrestnih mer. Tudi za ZDA se zdi, da bo realna obrestna mera v naslednjem desetletju težko pozitivna. Vprašanje ostaja, kako vlagatelj v dobi ničelnih obrestnih mer, plasira svoja sredstva. Cene nepremičnin že rastejo, delnice so tudi že relativno visoko. Sredstva je pomembno razpršiti, ne loviti vročih zgodb, in se počasi pripravljati na novo krizo. Trenutno sicer nanjo ne kaže, vendar je težko oceniti, kdaj pridejo ponovno bolj negotovi časi.