Uvoz živali in rastlin v okolje, ki ni njihovo avtohtono in kjer nimajo naravnih sovražnikov, je lahko zelo škodljiv. Prebivalci Avstralije so se tega dobro naučili, ko so v deželo tam spodaj pripeljali zajce, nato pa jih je Thomas Austin leta 1859 spustil na prostost. V svoji novi domovini je želel obdržati običaj lova na zajce, bil pa je prepričan, da nekaj izpuščenih dolgouhcev ne more nikomur škodovati. No, zaradi njegove odločitve je še danes ena najbolj slavnih zgradb v Avstraliji ograja, ki zajcem z vzhoda Avstralije preprečuje, da bi se namnožili tudi na zahodu. Razumljivo torej, da Avstralci varovanje okolja pred vsiljivimi, neavtohtonimi vrstami jemljejo zelo resno, vendar, kot kaže, je ta resnost včasih pretirana.

Avstralske oblasti so se namreč odločile pod drobnogled vzeti stroge karantenske postopke na mejnih prehodih, saj so avstralski varuhi okolja v kratkem času uničili kar dva pomembna znanstvena vzorca rastlin, ki sta bila poslana avstralskim znanstvenikom. Sprva so uničili vzorec lišajev iz Nove Zelandije, nekaj tednov kasneje pa še prvi vzorec redkih marjetic star okoli 170 let iz Francije.

Usodna zmeda z elektronsko pošto

Razlog za uničenje vzorcev je bila pomanjkljiva dokumentacija, ki je prišla z vzorci iz držav pošiljateljic, pomanjkljivosti pa niso uspeli odpraviti niti dokumenti avstralskih institucij, kamor sta bila vzorca poslana. Predstavnik avstralskega zveznega urada za kmetijstvo in vodne vire je pojasnil, da je vzorec iz Francije v Avstralijo prispel januarja, do začetka marca pa niso prejeli nobene dodatne dokumentacije, čeprav so zanjo prosili. Vzrok za zamudo naj bi bila pomota, povezana z naslovom elektronske pošte, a tudi nova dokumentacija ni zadostovala zahtevam. Kot je pojasnil predstavnik urada, so vzorec hranili 46 dni dlje, kot od njih zahteva zakonodaja, a je priznal, da rastlin vseeno ne bi smeli uničiti.

Avstralske znanstvenike ob tem skrbi, da sta bila vzorca uničena na dveh različnih lokacijah, kar kaže na sistemski problem, in predvsem, da zaradi zapletov ne bodo več prejemali vzorcev iz znanstvenih ustanov v tujini. Slednje pri svojem delu nujno potrebujejo, saj so ključni za primerjavo med vrstami. Zaradi teh bojazni so avstralske oblasti že sprožile preiskavo postopkov in pripravo novih praks, ki bi tovrstne zaplete preprečile.