Prva javna dražba Grepovih nedokončanih nepremičnin pod športnim centrom v Stožicah ni obrodila sadov. Kot je pojasnila stečajna upraviteljica Grepa Lucija Klampfer, je varščino za sodelovanje na dražbi vplačala le družba poslovneža Izeta Rastoderja, a ker predstavnikov družbe ni bilo na dražbo, jo je morala razglasiti za neuspelo. Izhodiščno ceno za nakupovalno središče je Klampferjeva sicer postavila pri 20,9 milijona evrov.
Klampferjeva je dejala, da bo Rastoderju varščino vrnila, nato pa pripravila nov predlog za prodajo Grepovih nepremičnin v Stožicah, ki so edino premoženje propadle družbe. Pričakuje, da bo sodišču nov predlog prodaje posredovala v roku 14 dni. Koliko bo znašala izklicna cena na drugi dražbi, Klampferjeva ni napovedala, saj je zagotovila, da o tem še ni razmišljala. Vsekakor pa bo izklicna cena v drugo nižja.
Rastoder molčal
Zakaj je Rastoder vplačal 1,045 milijona evrov visoko varščino, a se na koncu ni udeležil dražbe, Klampferjevi ni bilo znano. Za pojasnila smo zaman prosili tudi na družbi veletrgovca s sadjem in zelenjavo. Iz družbe so sporočili zgolj: »Žal izjav za medije ne dajemo.« Ob tem ne gre pozabiti, da je Rastoder ločitveni upnik v stečajnem postopku Grepa, ker je od Gorenjske in SID banke odkupil njune terjatve do stožiškega gradbinca. Prav tako se je o odkupu kar 84 milijonov evrov vrednega svežnja terjatev dogovarjal z Družbo za upravljanje terjatev bank, vendar za zdaj ni jasno, zakaj posel ni bil dokončno izveden, saj je kot ločitvena upnica v stečaju še vedno navedena tudi tako imenovana slaba banka.
Rastoder je sicer nedavno za Slovensko tiskovno agencijo povedal, da bi se rad s sodiščem dogovoril o predaji lastništva, če ne bo drugih kupcev. »Menim, da bi bilo popolnoma nesmiselno, da bi dvakrat plačali za lastništvo Stožic, glede na to, da smo plačali za terjatve bank. Poleg tega bo po nekaterih ocenah treba vložiti še okrog 30 milijonov, preden bi lahko trgovski del Stožic predali uporabnikom, ali pa 50 ali 60 milijonov, če bi to storili na ključ,« je za STA povedal Rastoder.
Plačilo varščine taktični manever?
Klampferjeva je pojasnila, da pobota terjatev z nepremičninami Grepa insolvenčna zakonodaja ne omogoča. Ima pa Rastoder kot ločitveni upnik možnost, da ne poda soglasja k prodaji nepremičnin, ko bo izklicna cena nižja od likvidacijske, torej ko bo nižja od 10,45 milijona evrov. V tem primeru stečajna upraviteljica naredi načrt razdelitve stečajne mase, upnik je dolžan plačati vse stroške stečajnega postopka in sodišče mu s sklepom izroči nepremičnino, ki je prosta vseh bremen.
Zato je mogoče sklepati, da želi Rastoder počakati, da stečajna upraviteljica nakupovalno središče ponudi za ceno, ki je nižja od likvidacijske. Tako bi imel odprte roke, da sproži postopek, na koncu katerega bi njegova družba pridobila nepremičnine v Stožicah. Če je to dejansko Rastoderjev načrt, potem mu je v interesu, da nihče nepremičnin ne kupi na dražbi. Vplačilo varščine je zato mogoče razumeti kot taktični manever, da bi imel Rastoder nadzor nad potekom dražbe, če bi se slučajno pojavil kakšen drug kupec. Tega bi namreč lahko z zviševanjem izklicne cene odgnal od posla. A ker drugega kupca ni bilo, Rastoderju sploh ni bilo treba priti na dražbo. Kako je vedel, da na dražbi ne bo konkurence, Klampferjeva ni znala povedati.
