Da več vemo o tem, kako je pri globalni zgodbi Svilne poti v preteklosti in tudi danes sodelovala Slovenija, ima zasluge slovenska slikarka kitajskega rodu Huiqin Wang, ki že več kot 30 let živi in ustvarja v Ljubljani. Odkar je leta 2003, ko je dobila vabilo, da ob 300-letnici rojstva Avguština Hallersteina izdela kitajski napis za spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Mengšu, prvič naletela na tega našega nekoliko pozabljenega rojaka, se intenzivno ukvarja z raziskovanjem in popularizacijo jezuitskega meniha in znanstvenika, nekdanjega astronoma na kitajskem cesarskem dvoru. Hallersteinova usoda je slikarko pritegnila, saj jo je doživela kot zrcalno sliko svoje poti in namig, da se izmenjava na Svilni poti še vedno dogaja.
Iz Mengša vse do Pekinga
Dogodek bo sestavljen iz več delov, saj bo poleg razstave Huiqin Wang z naslovom Hallerstein in Svilna pot na ogled še replika ene od najznamenitejših budističnih jamskih poslikav svetišča Dunhuang, oaze na strateškem položaju, kjer se Svilna pot razcepi v dva kraka, kjer je bilo tisoč let pomembno središče budistične umetnosti, poleg tega pa bo svoja dela razstavljal še predsednik kitajske akademije za kaligrafijo Zhang Jie.
Tako kot je v preteklosti globalna izmenjava po Svilni poti, mreži kopenskih in morskih poti med Kitajsko in Evropo, zajemala poleg svile, rimskega stekla, dragih kamnov in drugega blaga tudi ideje, znanje, verstva in običaje, je tudi danes vzgib globalnim tokovom gospodarska izmenjava, ki ni le stvar blagovnih, temveč tudi kulturnih interakcij. Najslovitejšemu zgodnjemu popotniku Marku Polu so v naslednjih stoletjih sledili drugi, med njimi v osemnajstem stoletju naš rojak iz Mengša, jezuit Avguštin Hallerstein (1703–1774). Po skoraj triletni negotovi plovbi vzdolž morske Svilne poti se je uveljavil med zahodnjaki na cesarskem dvoru v Pekingu in postal predstojnik cesarskega astronomskega urada na dvoru cesarja Qian Longa. Dobil je kitajsko ime Liu Song, za cesarje je izdeloval koledar in sestavljal zvezdni katalog. Po njegovi zamisli je nastal najmarkantnejši astronomski inštrument na strehi Starega pekinškega observatorija, ki mu je cesar Qian Long dal ime jiheng wuchenyi ali ekvatorialna obročasta krogla in še vedno stoji na ploščadi 800 let starega pekinškega observatorija.
Zlitje slikarskih tradicij
Huiqin Wang je sodelovala z domačimi in kitajskimi raziskovalci ter od leta 2003 zbirala zgodovinske dokumente o Hallersteinu v slovenskih in kitajskih arhivih. V Muzeju cesarske palače v Pekingu, v Arhivu Republike Slovenije in Muzeju mesta Šanghaj odkriti dokumenti so potrdili istovetnost njegove kitajske in slovenske identitete. Misijonar je tam preživel več kot 30 let in vplivno prispeval k znanstveno-tehnični in kulturni izmenjavi med Evropo in Kitajsko. Slikarka, ki se intenzivno posveča tudi ilustraciji, se je odločila, da bo ustvarila oboje, besedilno pripoved in njeno likovno podobo, ter ustvarila slikanico.
Pri tem je sestavila dva izrazna slikarska načina, vzhodnjaškega, ki je utemeljen na slikarstvu s tušem, in zahodno perspektivično iluzionistično prikazovanje prostora. Njena nadčasovna podoba Hallersteinove zgodbe komunikativno nagovarja mlado generacijo, a obenem pritegne tudi vse druge. Doslej sta izšli dve verziji, slovensko-kitajska, ki je bil izdana leta 2014 pri Založbi Mladinska knjiga v Sloveniji, in angleško-kitajska, izdana v Pekingu; v pripravi je tudi nemško-kitajska različica.
