Novi francoski predsednik je torej postal 39-letni sredinski politik Emmanuel Macron, ki je v prvem nagovoru državljanom obljubil, da bo »pomiril strahove ljudi in vrnil zaupanje v Francijo«. Macron bo po Napoleonu Bonaparteju – ta je zavladal s 30 leti po državnem udaru leta 1799 – najmlajši človek na čelu francoske države, in sicer od 14. maja. Da bo novoizvoljeni francoski predsednik zaprisegel v nedeljo, je napovedal odhajajoči predsednik Francois Hollande. Za popoln prevzem oblasti bo moral sicer Macron zmagati še na junijskih parlamentarnih volitvah, kar pa ne bo lahko.

Neveljavnih glasovnic je bilo tokrat kar dvanajst odstotkov (okoli 4 milijone glasov), pri čemer jih gotovo veliko pripada volilcem radikalnega levičarja Jean-Luca Mélenchona, ki proti Le Penovi ni hotel jasno podpreti »kandidata sveta financ«. Volilna udeležba je bila 75-odstotna, kar je šest odstotkov manj kot v drugem krogu pred petimi leti in tri odstotke manj kot v prvem krogu pred dvema tednoma. Po letu 1969 se je prvič zgodilo, da je v drugem krogu prišlo na volišča manj volilcev kot v prvem. Tudi zato, ker je kar nekaj Mélenchonovih volilcev ostalo doma, še vedno pa jih je vsaj polovica glasovala za Macrona, samo desetina za Le Penovo. Pri volilcih desničarja Françoisa Fillona jih je bila okoli polovica za Macrona in četrtina za Le Penovo.

Le Penova je že deset minut po prvih precej zanesljivih volilnih projekcijah, ki so jih objavili ob 20. uri, sporočila: »Poklicala sem Macrona in mu čestitala za izvolitev. Zaželela sem mu uspeh pri izzivih, ki ga čakajo. Francozi pa so domoljubno koalicijo že izbrali za največjo silo opozicije. Na junijskih parlamentarnih volitvah bom na čelu boja domoljubov v boju za samostojnost Francije, njeno varnost in socialno državo. Nacionalna fronta se mora za to prenoviti. Predlagam ustanovitev nove politične sile. Pozivam vse domoljube, naj se nam pridružijo.«

Po njenih besedah sodeč naj bi Nacionalna fronta torej izginila in naredila prostor novi domoljubni stranki. Vendar je nacionalistični desničar Nicolas Dupont - Aignan, ki je v prvem krogu dobil 4,8 odstotka glasov in se je Le Penovi pridružil pred desetimi dnevi kot njen potencialni premier, zdaj, po njenem hudem porazu, že zavrnil sodelovanje v novi domoljubni stranki. Dupont - Aignan je dejal: »Macron je zelo mlad, politika, ki jo bo vodil, pa je zelo stara, gre za nadaljevanje Hollandove politike.«

V prvih komentarjih je slišati, da je zmaga mladega Macrona veliko upanje za Evropsko unijo. Med prvimi je zmago komentiral 65-letni François Bayrou, ki je kot ugleden in vpliven sredinski politik februarja odločilno podprl Macrona. Pravzaprav meni, da ta nadaljuje njegov dolgoleten boj politične sredine: »Sem zelo ganjen, ker gre za dolgoletni boj. Dva Francoza od treh sta podprla Macrona, to je velik uspeh. To je veliko upanje za ves svet.«

Pahor in Cerar že čestitala novemu predsedniku

Na desnici je François Baroin, ki bo vodil republikance na parlamentarnih volitvah proti Macronu, čeprav je zdaj glasoval zanj, dejal: »Čestitam Macronu. Ni pa še jasno, kakšna bo njegova politika. Sam bom vodil boj republikancev na parlamentarnih volitvah. Smo vmes med Nacionalno fronto in Macronom.«

Predsednik François Hollande je na spletu zapisal: »Poklical sem Macrona in mu prisrčno čestital za zmago.« Torej bi to bilo lahko konec Hollandove zamere od lani, ko je Macron izstopil iz njegove vlade in šel svojo pot.

Konec kampanje zaznamoval hekerski napad

Zadnje dni pred volitvami so zaznamovala razkritja o hekerskih napadih na elektronsko pošto sodelavcev Macrona in na dokumente njegovega gibanja En Marche (Naprej). Ravno v petek zvečer, nekaj ur pred začetkom volilnega molka, so te dokumente objavili na spletu. Menda gre za delo hekerjev iz Rusije. Francoska komisija za nadzor volilnega boja je v soboto pozvala medije in vse Francoze, naj ne širijo ukradenih dokumentov, »med katerimi so najbrž tudi ponarejeni«. Na družbenih omrežjih so se mnogi odzvali takole: »Ne smemo dovoliti, da bi Putin odločal, kdo bo naš predsednik!«

Sicer so ruski mediji v francoskem jeziku, ki jih financira Kremelj, v zadnjih tednih okrepili napade na Macrona. Med drugim so posredovali razne nepreverjene govorice o Macronovem zasebnem življenju, na primer to, da je istospolno usmerjen in da ima odprt bančni račun na Bahamih. Vsekakor bi bila za Rusijo zmaga Le Penove uspeh, med drugim zato, ker bi oslabila Evropsko unijo in ker je naklonjena predsedniku Vladimirju Putinu, denimo tako, da v Siriji podpira Bašarja Al Asada. Macron pa hoče utrditi Evropsko unijo, tudi s tesnim sodelovanjem z Nemčijo.