Hrvaška politična kriza je po več burnih dneh le izgubila nekaj sape. Glavni razlog za to je izvolitev novega predsednika sabora, ki ga je predlagala vladajoča HDZ. Gre za 49-letnega Gordana Jandrokovića, nekdanjega zunanjega ministra, ki je bil na čelu diplomacije od januarja 2008 do decembra 2011. Za njegovo potrditev je glasovalo 76 od 151 poslancev sabora.
HDZ in premier Andrej Plenković sta tako dobila tokratno vročo politično partijo proti opoziciji in nekdanji koalicijski partnerici, stranki Most dosedanjega predsednika sabora Boža Petrova. Najprej je HDZ v četrtek odbila napad opozicije, ki je vložila interpelacijo proti finančnemu ministru Zdravku Mariću zaradi njegovih povezav z Agrokorjem – podprlo jo je 75 poslancev, proti jih je bilo tudi 75, eden ni glasoval. Opoziciji je torej zmanjkal en glas. Nato je s položaja sabora odstopil Petrov, ki se je vnovič zapletel v popoln politični spopad s HDZ. Slednja pa je nato pridobila še en glas, s čimer je Jandroković dobil absolutno večino 76 glasov. To je bil glas neodvisnega poslanca diaspore Željka Glasnovića, generala, poveljnika v vojni in nekdanjega pripadnika francoske tujske legije. Glasnović v interpelaciji proti Mariću ni glasoval, zdaj pa ga je HDZ sodeč po dokumentu, ki ga je objavil Jutarnji list, pridobila z nekaj obljubami, ki se dotikajo pravic hrvaških veteranov in diaspore.
Prvi preizkus bodo lokalne volitve
Predsednica države Kolinda Grabar Kitarović je opravila posvete s predstavniki vseh parlamentarnih strank. Po pogovorih je dejala, da večina ni naklonjena predčasnim volitvam, že drugim v dveh letih, ki verjetno niti ne bi bistveno spremenile razmerij v saboru. Tam sta nekdaj prevladujoči stranki HDZ na desni in socialdemokratska stranka SDP na levi izgubili primat, pojavilo se je več manjših strank z Mostom na čelu, ki je bil v zadnjih dveh letih jeziček na tehtnici za sestavo dveh vlad pa tudi za njun padec.
Tokratna je padla zato, ker Mostovi ministri niso hoteli podpreti ministrskega kolega Marića, Plenković pa je dejal, da takšne nesolidarnosti v vladi ne bo trpel. Zato je odstavil vse tri Mostove ministre in še njihovega podpredsednika vlade. Petrov je potem dejal, da njih v vladi ni več, sledila je pestra izmenjava obtožb o tem, kdo je kriv za politično krizo. Bržkone je nekaj resnice v tem, da je bil zanjo kriv tudi predvolilni čas, saj bodo na Hrvaškem čez dva tedna lokalne volitve. Iz njihovih izidov bo mogoče precej sklepati o trenutnem razpoloženju volilcev.
Negotovost se še ni poslovila
Vendar pa Hrvaška iz politične krize še ni izšla. Plenković je resda zbral 76 glasov za potrditev Jandrokovića. Toda zdaj mora imenovati štiri nove ministre, ki bodo zamenjali Mostove, in za to bo spet potreboval saborsko večino. Če mu ne uspe, bodo predčasne volitve. Verjetno bi bile jeseni, kar bi pomenilo, da bi Hrvaška poletje preživela z vlado v odstopu, enako kot lani po izglasovani nezaupnici premierju Tihomirju Oreškoviću. Plenković sicer pravi, da se predčasnih volitev ne boji. Danes je bil na Dunaju na obisku pri avstrijskem kanclerju Christianu Kernu. Od tam je poslal domov samozavestno sporočilo, da bo v primeru predčasnih volitev zmagal. Če Plenkoviću uspe dobiti zadostno podporo za nove ministre, pa bo na drugačni preizkušnji: imel bi zelo tesno večino in bi moral sklepati mnoge kompromise, kot je že pokazal dogovor z Glasnovićem. Njegova vlada bi bila odvisna od majhnih strank in samostojnih poslancev, ki so s svojimi glasovi že zdaj ključno pripomogli, da Marića ni doletela nezaupnica in da je bil izvoljen Jandroković. Pri čemer velja dodati, da nekateri od teh samostojnih poslancev, ki so bili izvoljeni na listah strank, pa so iz njih izstopili, vendarle sedijo v istem čolnu s Plenkovićem, saj se v primeru predčasnih volitev lahko poslovijo od saborskega sedeža in poslanske plače.
