Polni hoteli, prezasedene restavracije, gneča na cestah in zadovoljni turistični delavci. Vse to je zaznamovalo letošnje prvomajske praznike na slovenski obali. »Med majskimi počitnicami smo dosegli 16-odstotno rast glede na majske počitnice lani, zasedenost zmogljivosti je bila skoraj 100-odstotna,« so se pohvalili na Turističnem združenju Portorož. V hotelih občine Piran so od 27. aprila do 1. maja našteli 22.935 prenočitev. Zaznali so porast tujih gostov, ki so ustvarili 40 odstotkov več prenočitev kot lani, veliko je bilo tudi enodnevnih gostov. »Med prvomajskimi prazniki je šlo za skupek srečnih naključij, kot sta lepo vreme in ugodna razporeditev prazničnih dni. Domači turisti so morali vzeti samo en dan dopusta, pa so lahko bili na počitnicah pet dni,« je pojasnil Tomi Brezovec, predavatelj na portoroški fakulteti za turistične študije.
Tomi Brezovec, predavatelj na portoroški fakulteti za turistične študije Turistica, je prepričan, da so tudi pričakovani zastoji na slovensko-hrvaški meji kar nekaj dnevnih obiskovalcev zadržali na naši strani. »Za dnevne obiskovalce, tako za domače kot za tiste takoj čez mejo, je bil to gotovo omejujoč faktor. V Trstu in okolici so bili recimo vsi na nogah zaradi kontrol na meji, saj so sicer tradicionalno hodili na sobotna in nedeljska kosila v Istro,« je razložil Brezovec.
V Istri kot na vrhuncu sezone
Turistov pa očitno nismo izmaknili hrvaški Istri. Po podatkih Turistične skupnosti Istre so tam med prvomajskimi prazniki v primerjavi z enakim obdobjem lani dosegli za kar 74 odstotkov več turističnih prihodov in za 55 odstotkov več prenočitev. Letos jih je obiskalo 72.850 turistov, ustvarili pa so 260.410 prenočitev.
»Celotna Istra je bila med prvomajskimi prazniki kot na vrhuncu sezone. Vse je bilo živahno. Bilo je zelo veliko gostov, mesta so organizirala različne velike prireditve, recimo koncerte. Tudi vreme je bilo vsaj dva dni od štirih zelo ugodno,« je vtise strnil direktor Turistične skupnosti Istre Denis Ivošević, ki je prepričan, da poostren nadzor na meji ni imel nikakršnega vpliva na turistične tokove v tem času. Da so občutili posledice pričakovanih zastojev, pa so nam povedali v Umagu, eni najbližjih turističnih destinacij za slovenske turiste. Po besedah direktorja Turistične skupnosti mesta Umag Milovana Popovića so zaznali predvsem povečano število odpovedi v hotelskih nastanitvah in restavracijah.
Letošnje rezultate, vključno z obdobjem med veliko nočjo in prvomajskimi prazniki, Popović kljub temu ocenjuje kot zelo dobre in upa na še eno rekordno sezono. Tudi letos so slovenski turisti k porastu števila prihodov in prenočitev v Istri prispevali levji delež. Ustvarili so 135.609 prenočitev, kar je za 63 odstotkov več kot lani. Sledili so Avstrijci in Italijani, na četrto mesto pa so se uvrstili Poljaki.
Ivošević prvomajski turistični obisk Istre in porast turističnega prometa v prvih štirih mesecih letošnjega leta pripisuje promociji, strukturnim spremembam in investicijam. »To je skupen rezultat promocije Istre v zadnjih desetih letih. Kot destinacija smo se usmerili k večji kakovosti in boljšim storitvam. Zdaj žanjemo rezultate,« je poudaril.
Napovedi za poletno sezono
Podobno kot v Istri so tudi v Portorožu in Izoli poročali o turističnem uspehu v prvih mesecih letošnjega leta in celotnem aprilu. V Turističnem združenju Izola so nam povedali, da so prvi štirje meseci po rezultatih presegli lanske številke. »Že lani smo porušili rekord iz leta 2015. Upamo si trditi, da bomo rekord presegli tudi letos,« so napovedali. Brezovec je ob tem pripomnil, da ni nujno, da bo prvomajski počitniški razmah pri nas med poletjem presežen. To pa bo odvisno tudi od varnostnih in gospodarskih razmer na jugu Evrope in severu Afrike. Slovenska obala po njegovih besedah tudi ni primarna destinacija za glavne počitnice. »Gostje nas obiščejo, ko se konča zima in bi radi za par dni na krajši oddih,« je ponazoril.
Slovenska obala se že več let vztrajno promovira, kar se pozna tudi pri rezultatih, je prepričan Brezovec. »Na drugi strani je res tudi, da turisti za Slovenijo kot destinacijo nimajo nobenih pričakovanj in zato niso pripravljeni plačati visokih cen,« je poudaril. »Ko pa tuji turisti kupijo paket in nas obiščejo, presenečeno ugotovijo, da so dobili za svoj denar zelo veliko. V Franciji bi recimo za enak turistični paket plačali dvakrat več.«
Slovenski obali, kot je povedal Brezovec, manjka tudi enotna vizija: »Dokler se sami ne odločimo, kaj bi radi, težko razvijamo produkte. Tu smo glede destinacijskega menedžmenta malce odpovedali in mislimo, da bodo zadeve rešili investitorji.« Izkoristiti bi morali tudi zaledje in ustvariti čim bolj raznovrstno ponudbo, je še dodal.
