Tudi v Sloveniji nas ni malo, ki menimo, da se je po nemškem sistemu upravljanja gospodarstva vredno zgledovati. Ker pri nas državno premoženje upravljamo povsem neprimerno, smo se zato nekateri od teh »dobromislečih« skupaj z zvezo sindikatov, zvezo društev upokojencev in zvezo mladih – gospodarska zbornica je vabilo, da pri tem tudi sodeluje, najprej z naklonjenostjo sprejela, kasneje pa zavrnila – lotili naloge, da po nemškem zgledu pripravimo predlog sprememb zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki danes upravlja večino državnega premoženja. Pri tem smo naleteli na polno podporo dveh koalicijskih strank (SD in DeSUS), pri čemer je stranka SD celo prevzela obvezo, da bo opravila ključne pravne in proceduralne aktivnosti, potrebne za vložitev ustreznega zakona v parlament.

Trajalo je sicer nekoliko dolgo, pa vendar: 6. marca 20017 sta stranki DS in DeSUS vložili v državni zbor predlog zakona, s katerim naj bi po nemškem zgledu preuredili upravljanje državnega premoženja. Osrednja vsebina predlaganih sprememb je, da se omeji monopol aktualne politike pri upravljanju tega premoženja in se del njenih sedanjih pristojnosti prenese na druge nosilce splošnih družbenih interesov. In kaj je sledilo: a) še isti dan je vodja poslanske skupine največje koalicijske stranke SMC javnosti sporočila, da njena stranka predlagani spremembi nasprotuje; b) nekaj dni kasneje sta Združenje nadzornikov Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije s skupno izjavo javnost obvestili, da tudi nasprotujeta spremembam v upravljanju državnega premoženja; c) 20. aprila 2017 je vlada pripravila mnenje, s katerim predlaganim spremembam odločno nasprotuje.

Kako razumeti ravnanje v gornjem primeru, še posebno vlade? Z neznanjem gotovo ne, saj če bi šlo za to, si vlada vedno lahko pomaga s svetovalci, ki ustrezno znanje imajo. Razlogi so torej drugje. Eden pomembnih je slej ko prej ta, da se je družbeni moči, ki temelji na monopolu, zelo težko odreči. So pa v ozadju nedvomno tudi še drugi interesi bolj ali manj materialne narave, saj ponuja veljavno upravljanje državnega premoženja bogate priložnosti za njihovo zadovoljevanje.

Upam, da bo vlada svoje odklonilno stališče do sprememb v upravljanju državnega premoženja ponovno pretehtala in ga tudi spremenila. Le na tak način si bo lahko okrepila že zelo omajano zaupanje javnosti, brez katerega uspešno vodenje države skoraj ni možno.

Andrej Cetinski, Ljubljana