Malo je avtomobilskih ikon, ki bi jim lahko pripisali take vzpone in padce. Prišel iz nič, se povzpel v nebesa, izginil v sivem povprečju in ponovno vstal kot feniks iz pepela. Ford mustang, težko krotljivi konjič na štirih kolesih, ki je soustvarjal zgodovino avtomobilizma, tudi prek hollywoodske slave. V Evropi mu še ni uspelo ujeti pravega vetra, čeprav se z novo generacijo tudi na stari celini stvari spreminjajo. Na bolje, seveda.
Ford mustang je ikona, pri kateri se je ob njegovem rojstvu leta 1964 takoj zataknilo. Najprej ime: konjič, ki ga nezmotljivo lahko povežemo z Indijanci in romantiko Divjega zahoda, je dobil svoje krsto ime po dveh različnih scenarijih. In nobeden ne omenja ne Indijancev, ne Divjega zahoda, ne pionirskega duha bodočih belih Američanov, ne kakšne podobne marketinške zgodbe. Po prvem scenariju naj bi bil takratni Fordov oblikovalec John Najjar velik navdušenec nad letali, prav posebno blizu mu je bil menda vojaški mišičnjak iz druge svetovne vojne P-51 mustang. Ker si je želel narediti nekaj, kar naj bi na cesti izražalo to, kar je na nebu izražal P-51, naj bi bil novi avtomobil pač mustang. Po drugi zgodbi naj bi vodja raziskav v marketingu Robert J. Eggert pri Fordu prvi predlagal ime mustang, saj je bil velik ljubitelj konj, posebno mustangov.
Že prvi dan prodaje dobili 22.000 naročil
A načrtovalci avtomobila so bili bolj naklonjeni imenu cougar (prvi prototipi so imeli na nosu celo znak v obliki te divje mačke) ali torino, za to ime so tudi že pripravili ustrezno oglaševalsko kampanjo. Henry Ford II. je avtomobil videl celo kot T-bird II. Ko pa so testirali ime na določenem vzorcu potencialnih kupcev, je z veliko prednostjo zmagal mustang. »Primerno ime za tak avtomobil. Edina slabost je, da ga ne moremo uporabiti v Nemčiji,« so takrat zapisali pri Fordu, ime mustang je namreč bilo v lasti podjetja Krupp, ki je med letoma 1951 in 1964 izdelovalo tovornjake s tem imenom. Pri Fordu so tudi zavrnili njihovo ponudbo, da bi ime odkupili za 10.000 dolarjev. In ker je podjetje Kreidler (ki je prenehalo poslovati leta 1982) tudi izdelovalo motocikel s tem imenom, so avtomobil vse do konca leta 1978 v Nemčiji tržili kot T-5.
A s tem zapletov pri oznakah še ni bilo konca, rešitev pa je postala del njegove zanimive zgodbe. Nastal je namreč na platformi druge generacije takratnega Fordovega modela falcon, in ker je luč sveta ugledal nekaj mesecev pred začetkom letnika 1965, celo sami Američani niso natančno vedeli, kako naj ga označijo, in so se domislili »polovične rešitve«. Čeprav je uradno prišel na trg z letnico 1965, so prve primerke označevali tudi z letnico 1964 in ena polovica. Takemu avtomobilu dati kot popotnico »polovico« pa po mnenju mnogih ni bila najbolj pametna rešitev. Kot se je pozneje izkazalo, kupcev to ni motilo, saj so že v prvem dnevu prodaje, ob nastanku je stal slabih 2400 dolarjev, dobili 22.000 naročil. Z mustangom je nastala cela generacija poni avtomobilov, torej športnih kupejev z dolgim motornim pokrovom in kratkim zadkom, ki so bili dosegljivi tudi povprečnemu kupcu. Po tem receptu so nato nastali na primer chevrolet camaro, pontiac firebird, AMC javelin ali prva generacija dodga challengerja. Kot navdih je služil tudi oblikovalcem toyote celice in forda caprija.
Med zvezde ga je izstrelil Hollywood
Pravi preboj na trg, tudi zunaj ZDA, pa je avtomobilu uspel leta 1968, seveda s pomočjo Hollywooda. Ko se je z mustangom GT390 letnik 1968 po ulicah preganjal Steve McQueen v filmu Bullit, desetminutni lov z avtomobili je postala eden najbolj slavnih tovrstnih filmskih prizorov, so bila mustangu vrata na trg zares odprta. In največjo zanimivost si je mustang, v povezavi z Bullitom, privarčeval za skoraj 50 let. Nedavno so namreč v Mehiki ljubitelji teh avtomobilov odkrili enega od dveh originalnih Bullitovih mustangov, s katerima so posneli film. »Povsem prepričan sem, da je to originalni mustang iz Bullita,« je povedal strokovnjak za klasične Fordove avtomobile Kevin Marti, ko si je ogledal avtomobil na enem od mehiških avtomobilskih odpadov. Na smetišču ga je odkril domačin Hugo Sanchez, povsem zarjavelega in brez motorja. V filmu je služil predvsem kot kaskaderski mustang, filmska ekipa ga je po snemanju odpisala, a zaradi različnih slojev barve na karoseriji strokovnjaki ocenjujejo, da je bil še nekaj časa v uporabi. Sanchez in njegov prijatelj Ralph Garcia sta hotela odkupiti školjko in ga spremeniti v klon mustanga, kakršen je nastopal v filmu Samo še 60 sekund z Nicholasom Cageom v glavni vlogi, a ko sta izvedela, kaj dejansko imata pred seboj, sta seveda spremenila načrte in ga bosta v Kaliforniji obnovila v originalnega Bullitovega mustanga. Drugi avtomobil iz filma je trenutno v zasebnih rokah in ga od snemanja filma javnost še ni imela priložnost videti v živo. Eden od kaskaderjev iz Bullita pa je pred časom dejal, da so na snemanju dejansko uporabili tri mustange, a teh informacij strokovnjaki še niso povsem preverili.
Šest generacij mustangov je prav tako podatek, da imajo pri Fordu s tem modelom še dolgoročne načrte. Ikone namreč ne moreš kar tako pozabiti, posebno zato ne, ker se je okoli njega z desetletji oblikovala določena subkultura. Biti mustangovec namreč pomeni le eno: da verjameš v svoj avtomobil in zviška gledaš na tekmece. Eden od zapriseženih lastnikov tega avtomobila je dejal: »Kako vidim chevroleta camara? Po navadi v vzvratnem ogledalu, a ko prestavim v drugo prestavo, ga tudi tam ne vidim več.« Da, pravi avtomobili nimajo pogona na sprednji kolesni par, ta so tam zato, da jih ob speljevanju avtomobil privzdigne.
