Morda nas občutek vara, a med čakanjem v kolonah, ki so se med prvomajskimi prazniki valile proti Obali, smo v avtomobilih poleg voznikov in potnikov na dveh nogah lahko videli tudi tolikšno število štirinožnih kot še nikoli. In to skorajda izključno pse. Malce na pamet bi tako lahko rekli, da jih dandanes le še malokdo pušča pri kakšnem družinskem članu ali znancu in jih raje vzame s seboj na izlet, počitnice… Da tistih krajših dnevnih voženj niti ne omenjamo – da, kuža kot enakopravni družinski član je danes očitno več v avtu, kot je bil še pred kakšnim desetletjem ali dvema. Vse lepo in prav, težava pa se pojavi, ko ta kuža v avtu ni primerno zavarovan, temveč se lahko prosto giblje po potniški kabini…
A o tem v nadaljevanju, najprej opravimo z dejstvi: z vidika zaščite živali področje prevoza hišnih živali v nekomercialne namene ureja pravilnik o zaščiti hišnih živali v 9. členu. Ta določa, da mora biti pri prevozu žival zavarovana pred izpadom ali pobegom iz prevoznega sredstva ter zaščitena pred vročino, sončno pripeko, mrazom in padavinami. Hišnih živali ni dovoljeno puščati samih, razen če se zagotovi letnemu času primerno zračenje. Poleg tega jih ni dovoljeno prevažati v tovornem prostoru vozila ali v prostoru, namenjenem prevozu prtljage, razen če sta v tem primeru zagotovljena naravna svetloba in zadostno zračenje. Z vidika varnosti v cestnem prometu pa prevoz hišnih živali ureja zakon o pravilih cestnega prometa, ki v 92. členu določa, da morajo biti domače živali, ki se prevažajo v delu vozila, namenjenem za prevoz potnikov oziroma prtljage, ustrezno zavarovane. Globa za neupoštevanje navedene določbe je 40 evrov, globa za kršitev določb pravilnika o zaščiti hišnih živali pa 200 evrov.
Žival naj ne moti voznika
A kaj sploh pomeni, da morajo biti ustrezno zavarovane, navsezadnje gre za precej nejasno definicijo? »Običajno je to kletka ali drugi primeren način, na primer pas, ki ob trku žival zadrži na mestu, da ne poleti naprej,« se je glasil odgovor policije, pri kateri so nam tudi povedali, da se je po njihovi oceni na tem področju v zadnjih letih odnos lastnikov pozitivno spremenil. Da gre na bolje, so potrdili tudi svetovalci iz trgovine Mr. Pet, ki pravijo, da je povpraševanje po pripomočkih za transport malih živali vse večje. »Opazi se, da vse več ljudi pogosto potuje s svojimi ljubljenčki in tudi nasploh so vse bolj ozaveščeni,« so povedali in dodali, da se lastniki živali najpogosteje odločajo za nakup transportnega boksa, ki je za voznika in za žival eden najvarnejših načinov prevoza. »Navadno so narejeni iz čvrste, vendar lahke in trpežne plastike s kovinskimi vratci, v njih pa lahko prevažamo pse, mačke, kunce in druge male živali. Če žival na boks pravilno navadimo, se bo v njem počutila sproščeno in udobno, hkrati pa ne bo motila voznika, pa tudi v primeru nenadnega zaviranja so na varnem vsi potniki. Za prevoz na sedežih je treba uporabiti varnostni pas, ki ga na eni strani zapnemo z zaponko za pas, na drugi pa je nujna uporaba oprsnice. Če žival prevažamo prosto v prtljažniku, pa jo moramo od kabine ločiti z mrežo ali rešetkami. V vsakem primeru moramo zagotoviti, da je fizično ločena od voznika in ga ne more motiti med vožnjo,« še pravijo v trgovini Mr. Pet.
Pred potjo na daljši sprehod
Da je žival med vožnjo pri gibanju karseda omejena, je pomembno zaradi tega, da v primeru nesreče ali nepredvidljivih situacij (naglo zaviranje) ostane na mestu. »Neprimeren prevoz je lahko usoden tako za žival kot za sopotnike. Ob trku prevoznega sredstva lahko žival 'odnese' v sopotnika in tako poškoduje oba,« opozarja tudi doktorica veterine z Veterinarske postaje Ljubljana Ana Vrečar, ki je še posebej opozorila tudi na daljša popotovanja z živalmi. Ta so namreč še posebno naporna, zato je poleg varnega transporta treba pred in med potjo poskrbeti tudi za ustrezno počutje štirinožnih ljubljenčkov. »Najbolje je, da so pred daljšo potjo brez hrane vsaj šest ur, vodo pa morajo imeti vedno na voljo. Načeloma so mirnejši, če so utrujeni, zato je pred potjo priporočljiv daljši sprehod. Če žival ni vajena poti, jo je morda smiselno že pred tem navajati na pot na krajših razdaljah. Med vožnjo moramo poskrbeti za primerno temperaturo v vozilu, da klimatska naprava ne piha neposredno v žival, glede na velikost živali in njene navade pa se ustavljamo okvirno na tri ure, da živali ponudimo vodo in ji omogočimo opravljanje potrebe,« razloži Vrečarjeva.
Za primere, ko vemo, da naš pes (mačka ali katera koli druga žival) težje prenaša potovanja, so na voljo tudi različni pripravki, kot so tablete proti slabosti, sicer pa naj po besedah Ane Vrečar potujoča lekarna vsebuje blago razkužilo, zložence in povoje ter morda še probiotike, v vsakem primeru pa vsebino prilagodite potrebam ljubljenčka. Če z živaljo potujete v tujino, pa psi, mačke in dihurji za prestop meje potrebujejo čip, potni list in veljavno cepljenje za steklino. »Če načrtujete pot in niste prepričani glede izpolnjevanja zahtev, se raje prepričajte pri izbranem veterinarju,« še svetuje Ana Vrečar.
Ko odločajo sekunde…
Ker se bliža poletje, pa je treba poudariti še eno stvar, vezano na čas, ko avtomobil miruje. Vse prevečkrat se namreč zgodi, da poslušamo novice, kako je nekdo »samo za minuto skočil v trgovino«, a medtem svojega ljubljenčka (mimogrede: pogosto je to tudi majhen otrok) pustil v razgreti pločevini, da je ta nato od vročinskega šoka komaj preživel – ali celo ni. Nataša Smolič, članica društva Animal Angels, pravi, da mora posameznik, ko vidi žival zaprto v vročem avtu, po uradnem protokolu sicer obvestiti Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ali policijo. A ker gre v takih primerih za življenje in smrt in večkrat odločajo sekunde, omenjeni protokol pa se v praksi hitro zavleče v nekaj deset minut, se je včasih treba odzvati tudi drugače. »Zato apeliramo na ljudi, naj naredijo vse, kar je treba, da se žival reši. Tudi če to pomeni, da sami razbijejo okno avtomobila, saj je vsaka minuta lahko usodna,« pravi tudi Nataša Smolič.
