Ljubljanski javni stanovanjski sklad letos zaznamuje četrt stoletja delovanja. V tem času je skladu uspelo povečati stanovanjski fond, ki ga je podedoval od prejšnjih ljubljanskih občin, za 2265 stanovanj in bivalnih enot. Sklad trenutno razpolaga z nekaj več kot 4100 stanovanjskimi enotami, a to je še vedno bistveno premalo, je opozoril direktor sklada Sašo Rink. »Trenutno je v Ljubljani približno 4000 stanovanj premalo. Če vzamemo, da smo v preteklih letih v povprečju na leto zagotovili nekaj manj kot sto stanovanj, bi s takšnim tempom trenutni primanjkljaj odpravili šele čez 40 let,« je pojasnil Rink.
Rink je kot dober zgled omenil Dunaj, kjer posameznik, ki mu ni pomembna lokacija, najemniško stanovanje lahko dobi v samo treh mesecih. Da bi ljubljanski sklad lažje zagotavljal dodatna stanovanja in tako pomagal ljudem rešiti stanovanjsko stisko, bodo po Rinkovih besedah potrebni sistemski ukrepi. »Brez sistemske ureditve tega področja resnega premika ne bo mogoče narediti,« se je strinjala tudi nekdanja direktorica Javnega stanovanjskega sklada Jožka Hegler.
Neprofitno najemnino bi nadomestili s stroškovno
Sistemski ukrep, za katerega si ljubljanski sklad in mesto prizadevata že nekaj časa, je, da država stanovanjskemu skladu omogoči večje zadolževanje, da bi lažje financiral nakupe in gradnjo stanovanj. Ljubljanski župan Zoran Janković je prepričan, da bodo poslanci v parlamentu z napovedano spremembo stanovanjskega zakona skladu vendarle dovolili, da se bolj zadolži v korist lažjega reševanja stanovanjske stiske občanov.
Eden od ukrepov, ki bi skladu pomagal pri nadaljnjem razvoju, pa je tudi odprava neprofitne najemnine in uvedba stroškovne, je dejal Rink. Nekdanji minister za okolje in prostor Pavel Gantar, ki se je udeležil okrogle mize ob obletnici sklada, je pojasnil, da so si za to spremembo prizadevali še v času, ko je vodil ministrstvo (1994–2000). A po njegovih besedah ni šlo, ker jim ni uspelo prepričati kolegov na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
»Neprofitna najemnina je oblika socialne pomoči, ki je krivična. Ta oblika ne zajema tistih, ki so prav tako socialno ogroženi, pa ne živijo v neprofitnih najemnih stanovanjih,« je pojasnil Gantar. Po drugi strani pa je neprofitna najemnina po Gantarjevih besedah krivična tudi zato, ker so do nje upravičeni tudi tisti, ki je dejansko ne potrebujejo. Do neprofitnih najemnih stanovanj so namreč trenutno upravičeni tudi občani, ki imajo dohodke, s katerimi bi si lahko privoščili plačevanje stroškovne najemnine.
Nepriljubljenim ukrepom se pred volitvami izogibajo
Gantar in Rink se strinjata, da bi bila pravičnejša rešitev uvedba stroškovnih najemnin. Za občane, ki si zaradi prenizkih prihodkov ne bi mogli privoščiti stroškovne najemnine, pa bi uvedli subvencije ali kakšen drug ukrep, ki bi jim pomagal pri tem strošku. Gantar sicer dvomi, da bo v napovedani spremembi stanovanjskega zakona parlament podprl uvedbo stroškovnih najemnin. »Poslanci se v zadnjem letu pred volitvami nepriljubljenih ukrepov, kot bi bil ta, bojijo kot hudič križa,« je nekdanji minister utemeljil svoje mnenje.
Podobnega mnenja je tudi dr. Andreja Cirman z ljubljanske ekonomske fakultete. »Bojim se, da bomo pri novem stanovanjskem zakonu kot otroci izbrali samo tiste sladke bombončke, tisto, kar bi bilo zdravo, kar bi bilo potrebno za dolgoročni razvoj, pa bomo pustili tako, kot je zdaj,« je razmišljala Cirmanova, ki jo skrbi, da bi odlašanje s to pomembno spremembo lahko čez leta povzročilo velike težave stanovanjskim skladom.
