Če k temu prištejemo še sojenju zdravniku Ivanu Radanu in jeseniškemu dvojcu, materi in partnerju, ki naj bi se izživljal nad dveletno deklico in jo na koncu ubil… Vendar statistike kažejo, da število umorov na Slovenskem ni visoko, niti v primerjavi z evropskimi številkami. In v naši deželi je bilo vedno podobno, čeprav se je število tistih, ki so ubijali v večjih količinah, začelo povečevati leta 1966, ob krvavih dogodkih v Jareninskem dolu. Franca Rihtariča, zadnjega slovenskega razbojnika, so obsodili na smrt z ustrelitvijo leta 1959, potem ko je veliko naropal in ubil ljudskega miličnika. V modernih časih bi jo gotovo bolje odnesel. Omeniti je treba še Franca Kušarja, ki je bil obsojen na devet let zapora, zaradi krvavih dogodkov leta 1984, ko naj bi zagrešil kar nekaj zlodejstev in ubil dve ženski. Izrekel se je za nedolžnega, češ da so ga v priznanje prisilili med preiskavo, in res pravih dokazov in razlag, kaj se je dogajalo v Ljubljani konec leta 1984, nismo nikoli dobili. Na zadnjih dveh mestih naše lestvice sta morilca, ki sta, kot še nekaj drugih, ubila dva človeka. Izbrali smo ju, ker sta ob umorih zagrešila še nekaj hudih kaznivih dejanj.
Metod Trobec
Morilec šestih žensk se je rodil leta 1948 v Planini pri Horjulu, mladost je preživel v vasi Rovta. Kasneje je živel v Dolenji vasi, kjer so leta 1979 med preiskavo našli ostanke petih žensk, ki jih je leta 1978 zadavil in zažgal v krušni peči. Trobec je delal na železnici, nekaj časa v Nemčiji v tovarni Porsche, potem pa se je vrnil v Slovenijo in delal v ljubljanski Metalki kot skladiščnik. Že v mladosti se je sprl z zakonom, pri štirinajstih so ga privedli na policijo zaradi požiga, pri osemnajstih zaradi kraje mopeda. Ko se je vrnil iz Nemčije, so ga aretirali zaradi goljufij in nasilništva. Obsojen je bil na 13 mesecev zapora, leta 1974 pa so ga poslali na zdravljenje. Dobil naj bi tri terapije z elektrošokom in bojda je takrat postal drugačen, kar je kasneje na sojenju zaradi umorov poudarjal tudi njegov odvetnik. Trobca so ujeli, ko ga je zaradi goljufije in ropa prijavil neki nemški turist. Priznal je vse zločine, kasneje v zaporu pa še enega. Obsodili so ga na smrt, kazen pa je višje sodišče zmanjšalo na 20 let zapora. V zaporu je poskušal ubiti dva zapornika, za kar so mu kazen zvišali za 15 let. Leta 2006 se je v zaporu na Dobu obesil.
Drago Božičnik
Leta 1966, ko se je zgodila tragedija, je bil morilec star komaj osemnajst let, a zdi se, da se je dokaj spretno izmikal miličnikom. Ti so pet umorov, ki so se zgodili 5. januarja 1966, dokončno raziskali šele po šestih letih. Morilec se je na dejanje dobro pripravil, kmalu po dogodku pa je šel na služenje vojaškega roka. Zaklal je gospodarja hiše Antona Repo, njegovo hišno pomočnico, podnajemnika in dva njegova prijatelja, ki sta bila na obisku. Božičnik je dobil petnajst let zapora, njegov motiv pa naj bi bil maščevanje Antonu Repi, pri katerem naj bi z materjo nekoč živela.
Silvo Morgan
V vasi Grintovec, nad cesto Koper–Sečovlje, je pet ljudi leta 1981 razmesaril takrat 34-letni Silvo Morgan. Morgan je šel popoldan v gostilno, spil pivo, povedal, da ima vsega dovolj in da je bog Grintovca. Nekako so ga odpeljali do doma, kjer je najprej obračunal s svojo materjo. Uporabil je kladivo, potem pa je pokol nadaljeval s sekiro. Ubil je še očeta in tri sosede. Leta 1982 so ga obsodili na smrt in mu kazen čez nekaj mesecev zmanjšali na 20 let zapora. Leta 1995 so ugotovili, da je duševni bolnik, in ga premestili na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v Idriji.
Silvo Plut
Morilec iz Božakovega pri Metliki je moril trikrat. Prvič leta 1990, ko je bil star 22 let. Takrat je ubil in razrezal sovaščanko. Morilec, ki je svojo kriminalno pot začel že pri osemnajstih s poskusom posilstva, je sedel 13 let, nato pa odšel v Srbijo, kjer je leta 2004 ubil svojo ženo in razrezal njeno truplo. Pobegnil je v Slovenijo, kjer so ga naši organi ujeli, na podlagi suma ropa. A so ga izpustili, čeprav so imeli v rokah srbsko tiralico. Plut je takrat ugrabil zakonski par. Ženo je posilil in ubil, možu pa je uspelo zbežati in poklicati policijo. Leta 2007 se je Plut ubil v zaporu.
Ivan Perić
Sedemnajstega avgusta 2002 se je v Rovinju zgodil trojni umor. Morilec je ustrelil tri člane družine, dva v postelji, enega na stranišču. Šlo je za družino Rakić, za očeta Georga, mater Vesno Pavlin - Račič in komaj 12-letnega sina Bojana. Morilec, ki je streljal s polavtomatskim orožjem, je zakril vse sledi, policija pa je na podlagi posnetkov video kamere s cestninske postaje obtožila Ivana Periča, takrat 22-letnega sina Vesne Pavlin iz prvega zakona. Dobil je 30 let zapora, čeprav zločina ni nikoli priznal. Odvetnik Peter Čeferin je razlagal, da gre za eno največjih zmot našega sodstva.
Danijel Cergol
Aprila 1995 je 22-letni, sicer brezposelni Danijel Cergol iz Klanca pri Kozini, nekdanji rezervist specialne brigade Moris, z avtomatsko puško kalašnikov najprej ustrelil brata, potem pa še očeta in mater. Po dejanjih se je z avtom odpeljal proti Ljubljani, še nekajkrat ustrelil v zrak in se sam predal na policijski postaji. Na sojenju se je branil, da je imel nočne more, vse skupaj je spominjalo na posttravmatski stres, a sodni izvedenec ni ugotovil znakov duševne bolezni. Obsodili so ga na 15 let zapora.
Ermin Brkić
Šestega maja 2003 je na Gorjancih Ermin Brkić iz Kočevja ubil tri ljudi. Enega zaradi koristoljubja, druga dva pa zato, da bi prikril umor prvega, je odločila novomeška sodnica Milojka Gutman, ko ga je obsodila na 30 let zapora. Brkić naj bi dvema mladima fantoma in dekletu z Gorenjske prodajal avto znamke Golf, za kakšnih 6000 evrov. Ko so denar prinesli, ga je vzel in vse tri hladnokrvno ustrelil. Brkić dejanja ni nikoli priznal, pa tudi žena mu je dala alibi. Verjetno je bilo odločilno pričanje možakarja, ki je priznal, da mu je dan pred dogodki prodal pištolo.
Viktor Rafolt
Zadnjič smo v Primorskih novicah prebrali zanimiv pogovor z Viktorjem Rafoltom, oblikovalcem nakita, ki trenutno prestaja kar 30-letno kazen, ker je v Frankfurtu 4. decembra leta 2000 ustrelil tri nemške državljane, četrtega pa je težko ranil. Rafolt je po dogodku pobegnil v Slovenijo, menda zato, ker je v Nemčiji za takšno dejanje zagrožena dosmrtna kazen. Na sodišču so ugotovili, da je Ljubljančan nadpovprečno inteligenten, da je bil že kaznovan zaradi premoženjskih deliktov, da ne obžaluje smrti nemških državljanov in da je bil nekoč pripadnik hrvaške vojske.
Jožef Kovač
Moštvo, katerega vodja naj bi bil Jožef Kovač, je leta 1997 ugrabilo in ubilo Dušana Mavriča. Mavričevo truplo je naplavila Sava nekaj tednov kasneje. Leta 1999 so se lotili Dušana Gačnika, ki mu je uspelo pobegniti iz hladilnice ljubljanske gostilne Jelen, ki jo je v tistih časih najemal Jožef Kovač. Zadnja žrtev je bil Milan Tili, ki so ga našli v Savi, obteženega z betonskima blokoma. Dolgotrajen proces proti kriminalni združbi je imel tudi nekaj proceduralnih napak, dejstvo pa je, da so Jožefa Kovača leta 2012 obsodili na 30-letno kazen.
Ivo Marolt
Mariborčan je imel 60 let, ko je 23. decembra 2003 s kladivom za meso ubil svoji hčerki. Ena je bila stara devet, druga enajst let. Podobno usodo je namenil tudi svoji partnerici, ki ji je na srečo uspelo pobegniti. Leta 2005 so ga obsodili na 30 let zapora, kar pomeni, da bo ob koncu prestajanja kazni star 92 let. Mimogrede, Marolt, ki je dejanje po mnenju sodišča natančno načrtoval, se je na sodišču svojih dejanj pokesal. Povedal je, da se mu je utrgalo, da je napadel v afektu. Zaklal je tudi hišnega ljubljenčka, psa.
