Dandanes je pridelovanje hrane verjetno razmeroma majhen del vseh človeških dejavnosti. A še vedno verjetno ključna dejavnost, saj brez hrane pač ne moremo preživeti. V svojem bistvu nam hrana na Zemlji zraste sama. Malo se moramo sicer potruditi, a narava spomladi prebudi rastline, ki začnejo rasti brez naše pomoči. Ne vlečemo jih iz zemlje, ampak ponekod še prehitro in prerade vzklijejo in zrastejo tudi tam, kjer si jih ne želimo oziroma imamo zaradi tega težave. Ali ni to krasno? Skoraj Indija Koromandija. Hrana raste sama. Zaliva jo dež, sušita jo veter in sonce, jeseni dozori, mi pa jo samo poberemo, no, pobiramo tudi že prej.
Tako je v osnovi, seveda. Vreme samo ne zadostuje, boste rekli. In ne samo to, še škodo nam dela s poplavami, viharji, zmrzaljo in podobnim. A nekako še vedno kolikor toliko upoštevamo vegetacijsko sezono, ki pa jo skušamo tudi prinesti naokoli. V ogrevanih rastlinjakih zraste marsikaj, sicer ne bi imeli pozimi bučk, jajčevcev in še kaj bi se našlo. Očitno lahko rastline prepričamo, da tudi pozimi poženejo, če jim ustvarimo vsaj približno podobne okoljske razmere, kot jih imajo spomladi in nato poleti. Res smo pametni!
Tako smo prišli do situacije, da začnemo denimo jagode jesti že aprila, ko v naravi komaj cvetijo, in ko pride konec maja in junij, ko v naravi najbolj zorijo, ni nikomur več do njih, ker je »sezona« zanje že mimo. Nekako smo pri hrani ustvarili umetne letne čase. Vsak se trudi, da bi češnje čim prej dozorele, saj z njimi doseže najvišjo ceno, pa čeprav imajo bolj malo okusa. In paradižnik ni več zelenjava poletja in jeseni, ampak nam je na voljo vse leto. Seveda za to potrebujemo dodatno energijo, ki jo moramo proizvesti. In ker smo ugotovili, da pretirana raba energije iz fosilnih goriv povzroča segrevanje ozračja na Zemlji, skušamo energijo pridobiti iz trajnostnih virov.
Kako smo pametni! In hkrati se nam spreminjajo vremenske in podnebne razmere, da hrano vse težje pridelujemo. Kot da bi pljuvali v lastno skledo. A ne vidimo preproste poti, ki bi morda vsaj deloma zmanjšala porabo energije pri pridelavi hrane, da bi jo namreč spet pridelovali bolj v sozvočju z naravnimi danostmi. Ne, tega pa ne!
