Po tem, ko so na jeseniški občini opazili, da so se v nekaterih delih mesta golobi močno namnožili, so se odločili za akcijo opozarjanja občanov o prepovedi hranjenja golobov na javnih površinah. »Preveliko populacijo golobov, ki bi lahko ogrozila zdravje Jeseničanov, je namreč mogoče zmanjšati tudi tako, da se jim prepreči dostop do hrane in da se prepreči možnost njihovega gnezdenja,« poudarjajo na občini. Najbolj pereč problem golobi predstavljajo na Plavžu, pojasnjuje direktorica občinske uprave Valentina Gorišek.
Občani opozarjajo, redarji kaznujejo
Podobno kot to velja v drugih občinah, tudi jeseniški občinski odlok o javnem redu in miru, ki velja že sedmo leto, prepoveduje hranjenje prostoživečih ali zapuščenih živali, kot so golobi, mačke, psi, na javnih površinah.
»Zagrožena globa za kršitev je 200 evrov, občinski redarji pa so doslej po večkratnih opozorilih, ki niso zalegla, izrekli tudi že nekaj glob,« pravi Boštjan Omerzel, vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva. Te sicer niso množične, saj so z globami kaznovali tri občane. A če so še pred nedavnim redarji ukrepe in podrobnejše nadzore izvajali na podlagi lastnih zaznav, v zadnjem času sledijo predvsem opozorilom občanov. Ob tem pa Omerzel dodaja, da se redarji lahko osredotočajo zgolj na takšno početje na javnih površinah, nimajo pa pristojnosti, da bi ljudi na posledice hranjenja zapuščenih živali opozarjali denimo na njihovih dvoriščih ali drugih zasebnih površinah.
Tako na občini kot v inšpektoratu in redarstvu so prepričani, da bodo opozorila občanom, ki so jih objavili tudi na spletni strani občine in nanje opozorili na družabnih omrežjih, zalegla. Na podoben način so namreč takšne težave že reševali. »Zlasti hranjenja zapuščenih mačk je bistveno manj. Zagotovo tudi zato, ker je Občina Jesenice na Spodnjem Plavžu uredila bivališče za mačke, kamor občani lahko prinesejo hrano,« je povedal Omerzel.
Pomembno vlogo imajo tudi insekti
Reševanje čezmernega množenja golobov z omejevanjem nastavljanja hrane na javnih površinah je po mnenju Omerzela najboljši način za to težavo. V nekaterih mestih se po njegovem tega lotevajo z nastavljanjem hrane s preparati proti razmnoževanju, česar pa na Jesenicah za zdaj ne načrtujejo. Računajo tudi na to, da bodo svoje prispevale energetske sanacije stavb. »Številni lastniki objektov podstrešja zapirajo ali zavarujejo z mrežami in tako preprečijo dostope golobov v te prostore in jim onemogočijo zadrževanje in gnezdenje. Marsikje so namreč videli, kakšne težave so na podstrešjih in strehah povzročili golobi z iztrebki, problem so tudi poginule živali, saj obstaja velika nevarnost okužb.«
Z živali na človeka se lahko neposredno ali po živalskih iztrebkih prenesejo bakterije, virusi, glive in zajedavci, pojasnjuje specialistka javnega zdravja in klinične mikrobiologije na inštitutu Irena Grmek Košnik. »Golobji iztrebki predstavljajo tudi vir hrane za insekte, ki igrajo pomembno vlogo pri prenosu nalezljivih bolezni in kot gostitelji povzročiteljev le-teh. Hkrati golobji iztrebki in splošna umazanija predstavljajo ugodno okolje za daljše preživetje mikroorganizmov, tudi povzročiteljev nalezljivih bolezni,« poudarja Grmek-Košnikova. Okužimo se lahko z vdihovanjem, z okuženo hrano ali pitno vodo, z umazanimi rokami, pri kopanju, s pikom okužene žuželke ali po koži. Vendar pa na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje doslej sicer z Gorenjske še niso prejeli prijave nalezljive bolezni, ob kateri bi bilo napisano, da so bili vir okužbe golobi. »Menimo, da ob upoštevanju splošnih higienskih načel ni nevarnosti za javno zdravje,« še dodaja Grmek-Košnikova.
