Slovenska hokejska reprezentanca se je pred današnjim odprtjem 81. svetovnega prvenstva skupine A in jutrišnjo premiero s Švico spoznala s prizoriščem tekmovanja v Parizu. Izbrana vrsta je ob prihodu na znamenito letališče Charles de Gaulle najprej občutila poostrene varnostne ukrepe francoskih oblasti, saj Pariz pred nedeljskim drugim krogom volitev za predsednika države še vedno živi v strahu pred ponovitvijo nedavnega strelskega napada na Elizejskih poljanah.
V pariškem okrožju Bercy življenje poteka v naglici. Ulice so polne ljudi različnih kultur in običajev, hokejski utrip pa v tem evropskem velemestu pričakovano ne bo dosegel ravni nemškega prizorišča v Kölnu, ki je soorganizator letošnjega prvenstva. Na turnirjih najvišjega razreda običajno ni večjih logističnih zapletov, zato se je reprezentanca z avtobusom v slovenskih barvah izognila prometnim zamaškom na poti do hotela in dvorane, kjer je zgodaj popoldne opravila uvodni trening brez večjih obremenitev. V Parizu se zelo domače počuti pomočnik selektorja Nika Zupančiča Edo Terglav, ki je v času igralske kariere nastopal za Briancon, v minuli sezoni pa so mu podelili priznanje za najboljšega trenerja v francoski ligi. »Edo nam je v veliko pomoč v vseh pogledih. Ker v francoskem hokeju pozna ogromno ljudi, vse poteka hitreje, saj se zna pravilno obrniti,« je povedal Nik Zupančič, ki je v Pariz povabil tudi selektorja reprezentance do 20 let Gorazda Reklja, da bo pridobil nove izkušnje.
Slovenski adut tudi napad
Slovenska selekcija pred devetim nastopom na turnirju skupine A deluje povsem osredotočeno na prihajajoči izziv. Hokejisti z druženjem zunaj ledenih ploskev vseskozi ohranjajo visok moštveni duh, v napovedih pred začetkom šampionata pa odločno poudarjajo željo po obstanku med elito, kar sedanji generaciji ni uspelo še nikdar. Veliko upov polagajo že na jutrišnji uvodni preizkus s hitrimi Švicarji, ki so v Pariz pripeljali zasedbo brez zvenečih imen iz severnoameriške lige NHL. Slovenija se bo v Franciji predstavila z napadalnejšimi ambicijami kot na minulih petih neuspešnih turnirjih, ko je na 31 tekmah dosegla zgolj 56 zadetkov. Na pripravljalnih tekmah so pomembne gole prispevali tudi člani tretjega in četrtega napada, vendar je selektor Zupančič javno povedal, da največ pričakuje od udarne trojice Žiga Jeglič, Rok Tičar in Robert Sabolič, ki se ji je pred dvema letoma v Ostravi na Češkem preveč zatikalo.
Žiga Jeglič je že pred začetkom šampionata uredil klubski status, zato je pred njim brezskrbno poletje. V prihodnji sezoni se bo iz Bratislave preselil v Nižni Novgorod, kjer bo v majici Torpeda združil moči z reprezentančnim kapetanom Janom Muršakom. »V klubu so se zelo zagreli za moje storitve, zato odločitev o menjavi okolja ni bila zahtevna. V Bratislavi se je veliko govorilo, da bo Slovan zapustil rusko ligo, zato je Torpedo večji izziv. Zavedam se, da se bom moral dokazati, saj je v ruskih moštvih manj tujcev,« je omenil Žiga Jeglič, ki je po treningu v večnamenski pariški dvorani omenil mehak led, na katerem ploščki preveč poskakujejo. Muršak se je pritoževal nad slabo vidljivostjo, saj temni stoli na tribunah igralcem popačijo pogled na igrišču. »Verjetno so v dvorani malo zgrešili pri barvnih kombinacijah, saj prevladujejo temni odtenki. Na treningu nisem imel najboljše vidljivosti, zato so mi ploščki uhajali,« je dejal Jan Muršak, ki je pri prestopu iz moskovskega giganta CSKA v Torpedo iztržil finančno ugodnejšo pogodbo.
Zupančič kot Sekelj in Savolainen?
Slovenski hokejisti bodo do krstnega nastopa v Parizu danes dopoldne opravili še zadnji trening. Selektor Zupančič je v zadnjih dneh poudaril tudi psihološko pripravo na prvenstvo, vendar ni želel razkriti, kakšni so njegovi prijemi pri sproščanju igralskega kadra. Če bo Slovenija v Parizu obstala med elito, bi Zupančič postal tretji selektor, ki bi mu veliki met uspel že na premieri na svetovnem prvenstvu skupine A. Doslej sta izbrano vrsto do obstanka med najboljšimi popeljala le Matjaž Sekelj (2002) in Kari Savolainen (2005). Zupančič ima v rokavu pomembnega aduta, saj ima izkušnje z vlogo pomočnika predhodnika Matjaža Kopitarja, s katerim je sodeloval na treh največjih turnirjih v Bratislavi, Stockholmu in Ostravi, ko je slovenska vrsta vedno zasedla zadnje mesto.
