Razdor v republikanskih vrstah glede pravic in dolžnosti iz zdravstvenega zavarovanja je bil povod, da je predsednik spodnjega kongresnega doma Paul Ryan pred dobrim mesecem dni z dnevnega reda umaknil glasovanje o razveljavitvi zdravstvene reforme bivšega predsednika Baracka Obame, poimenovane Obamacare. Ta je bila tudi ena osrednjih predvolilnih tarč Donalda Trumpa, resda brez jasnega predloga, s čim bi jo nadomestil, in z zelo razdeljenimi mnenji v republikanskih vrstah, v kolikšni meri naj država zdravstveno zavarovanje ureja. Absolutno demokratsko nasprotovanje spremembi Obamove zakonodaje je zaradi republikanske večine v obeh kongresnih domovih sicer brezpredmetno, predlog nove reforme, ki se je že oprijema naziv Trumpcare, pa ni zadovoljil niti zmernih niti najostrejših kritikov zdaj veljavne. Enomesečno usklajevanje propadlega marčevskega predloga, pri katerem je aktivno sodeloval predsednik sam, je na predvečer predvidenega glasovanja v spodnjem domu še vedno na nasprotnem bregu pustilo poldrugi ducat republikanskih poslancev, a obljubljalo dovolj glasov za potrditev zakona, ki bo moral prestati še senatno potrditev.
Ukinjeni temelji Obamove reforme
Za pridobitev zmernejšega krila republikanskih nasprotnikov nadomestitve Obamove zdravstvene reforme, ki naj bi po prvotni oceni kongresnega odbora za proračun (nove namreč niso zahtevali) do leta 2016 s slednjo predvideno število zavarovancev skrčila kar za 24 milijonov, je bil odločilen predlog, da se v naslednjih petih letih nameni 8 milijard dolarjev za subvencioniranje zavarovanj tistim z ugotovljenimi zdravstvenimi težavami, vključno z rakavimi obolenji. Predlog republikanske zdravstvene reforme pa sicer ukinja z Obamovo predvidene obdavčitve bogatejših ter zavarovalnic in drugih na račun splošno dostopnega zdravstvenega zavarovanja, obvezno zavarovanje tistih, ki si ga lahko privoščijo, in obveznost podjetij z več kot 50 zaposlenimi, da uredijo zanje zavarovanje. Ne dotika se možnosti, da se po starših zavarujejo mladi do 26. leta, ukinja se možnost davčnih olajšav ob plačevanju zdravstvenega zavarovanja, hkrati pa omogoča zavarovalnicam, da lahko tudi za več kot petkrat zvišajo premije starejšim zavarovancem. Ameriško zdravniško združenje ter druge organizacije za zaščito potrošnikov prav zaradi omenjenih določil, ki zmanjšujejo sredstva za revne, odpravljajo kazni za tiste, ki se nočejo zavarovati, in določajo različne cene za zdrave in bolne, ostro nasprotujejo predlogu ter predvidevajo, da bo tudi spremenjen v primerjavi z marčevskim še vedno zmanjšal število zavarovancev v primerjavi z Obamovim za blizu 15 milijonov v prihodnjih desetih letih.
Predlogu zakona je po sredini objavi, da je Trump osebno lobiral pri nekaterih še neodločenih, javno nasprotovalo 19 republikanskih poslancev predstavniškega doma. Na koncu pa je bil zakon potrjen z najbolj minimalno večino 217 proti 213 glasovom ob zahtevanih najmanj 216. Pred glasovanjem jim je njihov republikanski predsednik Ryan dejal, da je po sedmih letih »zadnji čas, da se odločanje (o zdravstvenem zavarovanju) iz Washingtona vrne v zvezne države« ter da so bili mnogi med njimi v teh državah izvoljeni, da to storijo. Zavrnitev Obamove zdravstvene reforme so njeni nasprotniki pozdravili kot zmago novega predsednika, da se je s sicer izjemno tesnim izidom glasovanja, ki zakonu obeta še težavno pot skozi senat, takoj pohvalil tudi sam, pa je pripomoglo dejstvo, da je bil tudi Obamacare uveljavljen skozi šivankino uho z 219 glasovi predstavniškega doma.
