Potem ko je državni svet prejšnji teden na predlog zakona o vajeništvu izglasoval odložilni veto, ga bo matični odbor državnega zbora (DZ) za izobraževanje znova obravnaval že danes. O predlogu zakona, ki bo moral biti zaradi veta izglasovan z večino glasov vseh poslancev, torej z vsaj 46 glasovi, pa bo DZ predvidoma odločal na izredni seji v ponedeljek. Ponovna potrditev ne bi smela biti vprašljiva, saj so mu poslanci prejšnji torek namenili 52 glasov za in le 16 proti. Na ministrstvu za izobraževanje pravijo, da morebitnih novih dopolnil ne bodo vložili ali podprli, zato naj bi v DZ znova romal predlog, kakršen je bil poslancem že predstavljen.
Obrtniki želijo, da bi dijaki delali tudi ponoči
Skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Alojzom Kovšco, aktivnim članom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) na čelu, je v predlogu za veto opozorila, da je predlog zakona nedorečen in da meša dva nasprotujoča si koncepta – vajeništvo kot obliko delovnega razmerja in kot izobraževanje, ob tem pa vključuje popolnoma različne populacije, poleg dijakov, ki naj bi jim bila ta oblika izobraževanja prvenstveno namenjena, tudi zaposlene in brezposelne odrasle.
Predlagatelji veta se poleg izločitve odraslih zavzemajo za to, da bi lahko vajenci v posameznih dejavnostih (gradbeništvu, gostinstvu, živilskih dejavnostih…) vajeništvo opravljali tudi ponoči, ob nedeljah in praznikih, ob tem pa nasprotujejo določilu, po katerem bi se vajeniška nagrada izplačevala med vajenčevo bolniško odsotnostjo, in določilu, da bi moral delodajalec vajencu zagotoviti povračilo stroškov za službeno pot in terenski dodatek. Ob tem zahtevajo, da država financiranje stroškov delodajalca uredi sistemsko. Predlagani zakon namreč predvideva, da bo država s pomočjo sredstev Evropskega socialnega sklada sofinancirala stroške nagrade vajenca, strošek mentorja ter nadomestila stroškov prevoza in prehrane le v poskusnem obdobju uvedbe vajeništva do konca leta 2021.
»OZS zanima samo denar«
Na ministrstvu za izobraževanje so nad potezo DS oziroma OZS ogorčeni. »Dovolj nam je sprenevedanja in manipulacij. Obrtne zbornice očitno ne zanima kakovost vajeništva, ampak zgolj denar,« pravi državna sekretarka na ministrstvu Andreja Barle Lakota. Kot pojasnjuje, so v nasprotju s priporočili in izkušnjami gospodarskih zbornic tradicionalno vajeniških držav Nemčije, Avstrije in Švice, v katerih je vajenec zaposlen in se ob tem izobražuje, takšno ureditev zaradi domnevno previsokih stroškov delodajalcev opustili in sprejeli to, da je vajenec dijak ter da se praktično vse finančne obveznosti prenesejo na državo. »Toda niti to delodajalcem ni dovolj. Zdaj mislijo, da bi jim za vajeništvo morali nameniti še višje spodbude,« je ogorčena državna sekretarka, ki vse bolj resno jemlje opozorila sindikatov, da vidijo delodajalci vajeništvo zgolj kot novo obliko prekarnega dela.
Po predlogu ministrstva bi država delodajalca za triletno usposabljanje vajencev sofinancirala z 2000 evri bruto, kar bi ti lahko namenili za nagrade oziroma strošek mentorstva, ob tem pa bi v celoti pokrila socialne prispevke za vajence ter nadomestila stroškov prevoza in prehrane. Za prenovo sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja, v okviru katerega je predvidena tudi pilotna izvedba vajeništva, je do konca leta 2021 predvidenih približno 2,7 milijona evrov, od tega 2,1 milijona evrov evropskih sredstev. Hkrati pa bo za izvajanje vseh oblik praktičnega usposabljanja, torej tudi obstoječega poklicnega izobraževanja, namenjenih okoli 28,4 milijona evrov (od tega 22,7 milijona evrov evropskih sredstev).
Nedorečene nagrade in financiranje
Delodajalci pravijo, da je zakon nedorečen. Za vajeniško nagrado denimo, ki v prvem letniku ne bo smela biti nižja od 250 evrov, v drugem 300 evrov in v tretjem letniku 400 evrov, zaradi nesoglasij z delodajalci niti ministrstvu ni znano, ali gre za bruto ali neto zneske, prav tako ni nikjer zapisanih omenjenih 2000 evrov spodbud, niti to, koliko sredstev naj bi za svoje zelo številne naloge pri vajeništvu iz državnega proračuna prejele pristojne zbornice.
