Preizkusili smo model slušalk znamke Bowers & Wilkins P9 signature, ki preprosto simbolizirajo prestiž. Gre za britansko znamko, ki že od samega nastanka v 60. letih prejšnjega stoletja išče popoln zvok in kako ga izvabiti na plan. Primarno pa so osredotočeni na zvočnike, saj so slušalke nastale relativno pozno.
Njihovo vodilo je zvočni realizem, ki ga dosegajo z uvajanjem novih tehnoloških konceptov in materialov. Leta 1974 so za zvočne izboljšave denimo uporabljali kevlar - tkanino, ki jo najdemo v neprebojnih jopičih. Ali pa koncept osvobojenih visokih tonov na način, da je visokotonski zvočnik (tviter) ločen od glavnega ohišja, membrana pa izdelana iz umetnega diamanta.
Cenjeni med glasbenimi producenti
Njihovi zvočniki oziroma monitorji so cenjeni kot referenčni predvajalniki zvoka v prestižnih glasbenih studiih, v domove običajnih ljudi pa so vstopili v 80. letih, ko so uvedli serijo zvočnikov za domač sistem hi-fi. Tehnologijo Bowers & Wilkins najdemo tudi v prestižnih modelih Jaguarja, BMW in Volva, na koncu pa še v omenjenih slušalkah P9 signature.
»Govorimo o hi-fi slušalkah. Te omogočajo, da podoživimo najbolj naraven, prijeten, uravnotežen in pristen zvok,« pojasnjuje Simon Guna, glasbeni entuziast in svetovalec v ljubljanski trgovini Sonus Art. »Ta slušalka se je razvijala več let. Ima posebej zasnovano membrano in diafragmo,« pojasni Guna v nam nekoliko ginekološkem žargonu. Pojasnjuje, da so take slušalke sinonim za zvok in natančnost, vendar hkrati ne smejo biti naporne za poslušanje. Sveti gral slušalk je namreč doseči stičišče monitoringa in hi-fi segmentov.
Sterilen zvok
Na trgu lahko najdemo kopico monitoring slušalk, torej takih, s katerimi glasbeni producenti v studiih natančno obdelujejo zvok. Z njimi slišijo vse morebitne napake v izvedbi, kje je postavljen posamezen glasbenik ipd. Tak zvok je zelo sterilen in posledično tudi ne tako prijeten za poslušanje. Hi-fi slušalke pa ta zvok naredijo prijeten, uravnotežen in poslušljiv.
Slab tisočak evrov, kolikor stane model P9, marsikoga prestraši. Kdor si jih omisli, mora biti ljubitelj glasbe, če že ne zgolj bahač, ki se rad pokaže pred družbo. Za avdiofile pa splošno velja, da so to ljudje, ki v iskanju popolne zvočne izkušnje niso blizu z besedo varčno. Zvočni sistemi, ki jih imajo taki profili doma, pogosto presegajo deset tisoč evrov. Zatorej je tisočak za slušalke še relativno malo.
Audiofili doma tudi v Sloveniji
Avdiofilov imamo v Sloveniji veliko, pojasnjuje Guna. Mnogi izmed njih pa so svoje domače sisteme zamenjali s takimi slušalkami, saj ne želijo motiti okolice, poleg tega pa je taka izkušnja še nekoliko bolj intimna.
Tako kot pri zvočnikih velja tudi pri slušalkah – če jih ne priključimo na kakovosten ojačevalnik, ki med drugim skrbi za pretvorbo digitalnega signala zvoka v analognega, potem nismo naredili nič. »Šele v povezavi s tako napravo lahko v polnosti izkoristimo njihov potencial. To vsekakor niso slušalke za nekoga, ki bi jih vsak dan uporabljal na avtobusu na poti v službo.«
Temu lahko zgolj pritrdimo. Ko smo jih priključili na mobilni telefon, je bila izkušnja resnično v stilu: »Meh, a to dobim za 900 evrov.« Ob uporabi z ustrezno DAC-napravo pa so zablestele. Lahko bi rekli, da smo doživljali podobne občutke, kot jih nekdo, ki sedi v prvi vrsti odlično ozvočene sobe, kjer igra Eric Clapton – slučajno smo poslušali album zasedbe Cream iz leta 1966.
Vzeti si je potrebno čas za poslušanje
Uporabnik teh slušalk je nekdo, ki si za poslušanje vzame čas. Z njimi se preda poslušanju nekega albuma in preprosto uživa. »Vsi imamo načeloma radi glasbo. Vendar audiofil se temu veliko bolj podrobno preda. Skozi kakovostno opremo namreč raziskujejo karakter posameznih glasbenih albumov. Šele skozi večkratno poslušanje se namreč odkrijejo posebnosti in karakteristike, ki takega človeka ženejo k nadaljnjemu glasbenemu odkrivanju.«
Audiofil se ne rodiš, zatrjuje. Nihče nima že v osnovi izurjeno uho, ki takoj prepoznava kakovost zvoka. To postaneš z izkušnjami, ki gradijo tvoje znanje. Za takega posameznika je poslušanje glasbe na tak način posebna seansa, ki včasih meji na meditacijo. Guna ima denimo za poslušanje doma poseben prostor. »Tja se umaknem, ko se počutim pripravljen. Takrat navadno ne počnem ničesar. Mižim in se maksimalno posvečam kritičnemu poslušanju.«
Pojasnjuje, da mu je všeč denimo album Love over Gold od Dire Straits, ki je sicer tudi dobra podlaga za preizkus, kako oprema ponudi uravnotežen zvok. Tudi zato, ker ga je moč dobiti v vseh možnih formatih, od vinilk do digitalnih datotek flac. Sicer pa so mu ljubi Miles Davis, Janiva Madness in blues nasploh.
Kot zaključuje Guna, za audiofila ni nujno predhodno glasbeno znanje ali obvladovanje inštrumentov. Potrebna sta zgolj strast in ljubezen do glasbe. In nekaj pod palcem, bi mi dodali. Še vedno se ni poleglo naše začudenje, da so slušalke tako drage. Bolje, da sploh ne razmišljamo o Sennheiserjevem modelu orpheus, za katerega je treba odšteti 46.000 evrov. Ja, to so najdražje slušalke na svetu (pa sploh niso prevlečene z zlatom ali okrašene z diamanti).