»Če hočeš danes uspeti v letalskem poslu, moraš imeti ogromno denarja, izjemno srečo in najsposobnejše ljudi. Da bi se udejanjil načrtovani razcvet Aerodroma Maribor, pa niti vse to ne pomaga. Njihove napovedi so povsem neracionalne,« je marca za Dnevnik dejal hrvaški letalski analitik Alen Šćuric. Za zdaj ni oprijemljivih dokazov, da bi se Zagrebčan zmotil.
Spomnimo: v začetku marca so nizozemsko-kitajski kupci Aerodroma Maribor javnosti napovedali vzpostavitev kar 11 rednih letalskih linij. Iz Maribora naj bi letala letela v London, Berlin, Hamburg, Barcelono, Zürich, Beograd, Split in Podgorico, Slovenijo pa bi povezali še s kitajskimi mesti Xian, Chongqing in Nanchang. V mariborsko letalsko podjetje nameravajo vložiti 300 milijonov evrov. Med drugim bodo kupili kar 27 letal. Zastopnik lastnikov Aerodroma Maribor Siu Yin Pang, direktor letalske družbe SHS Aviation, je tedaj napovedal, da bodo še isti mesec kupili dva airbusa, in sicer ozkotrupni A320 in širokotrupni A330, ki bosta stacionirana v Mariboru ter registrirana v Sloveniji, saj naj bi služila za pridobitev spričevala letalskega prevoznika (AOC).
O omenjenih letalih ta čas ni ne duha ne sluha. Edini letalski dogodek v režiji novih lastnikov se je zgodil 27. marca, ko je na mariborskem letališču pristal zastareli, skoraj 30 let stari fokker 50, ki je priletel iz Antwerpna. Iz mednarodnih baz je razvidno, da se to staro letalo z oznako OO-VLN že vodi kot lastnina slovenskega podjetja VLM Airlines, ki je lastniško povezano z lastniki Aerodroma Maribor.
Direktor nima telefonske številke svojega lastnika
Zakaj visokoleteče obljube (še) niso izpolnjene, smo želeli preveriti v vodstvu Aerodroma Maribor. »Razmere so ustvarjalne,« nam je uvodoma odvrnil direktor Ladimir Brolih. »Pripravljamo dokumentacijo v zvezi z načrtovanimi letalskimi linijami in za nov prostorski načrt, ki predvideva podaljšanje letalske steze in gradnjo nove infrastrukture.« Z javnim razpisom so iskali tudi kandidate za deset novih zaposlitev, in sicer sedem gasilcev, varnostnika in dve vodji vzdrževanja. Število zaposlenih bodo s tem povečali na 43.
Zakaj že zdavnaj napovedanih letal (še) ni v Mariboru, Brolih nikakor ni želel komentirati. Prav tako nam ni želel razkriti, s katerimi letali si prizadevajo pridobiti operativno licenco in spričevalo AOC, ki ju izdaja agencija za civilno letalstvo. S spletne strani agencije je razvidno, da letalska družba VLM Airlines še ni na seznamu imetnikov licenc, spričeval AOC ter drugih dovoljenj za letalske dejavnosti.
»Mi vodimo letališče in smo pripravljeni za zagon letalskih operacij. Preostalo je v pristojnosti drugih,« se je izgovarjal Brolih. Napotil nas je na predstavnika njihovega lastnika, direktorja družbe SHS Aviation zračni promet Siu Yin Panga. Kako naj vzpostavimo stik s Pangom, nam ni znal razložiti. »Tudi jaz nimam njegove telefonske številke,« je razkril Brolih. »Ko pride k nam, se pogovarjamo. Zdaj je odsoten.«
Nespodbudne nemške izkušnje
Izvora in porekla denarja, ki naj bi oživil mariborsko letališče, ni mogoče ugotoviti, saj se pravi lastniki skrivajo za podjetji nabiralniki iz davčnih oaz. V svetu pa že obstajajo zelo podobni primeri vlaganj kitajskega kapitala v majhna letališča. Izkušnje niso spodbudne. V nemški deželi Mecklenburg - Vorpommern je nekdanje vojaško letališče Parchim kupilo kitajsko logistično podjetje Link Global. Direktor se prav tako piše Pang, s tem da se v Nemčiji predstavlja s svojim angleškim alternativnim imenom Jonathan.
Pang je obljubil oblastem, da bo Parchim postal logistično križišče med Evropo, Kitajsko in Afriko. Polnih tovornih ali potniških letal nikoli ni pripeljal v Nemčijo, z večletno zamudo je zmogel odplačati le del kupnine. Neizpolnjena je ostala tudi obljuba, da bo vložil več sto milijonov evrov v gradnjo letalskega mesta z ogromnim brezcarinskim nakupovalnim središčem, v katero naj bi romali milijoni bogatih kitajskih turistov.
Edini opaznejši letalski promet v Parchimu zagotavljajo z izobraževanji bodočih pilotov. Med slovenskimi poznavalci letalskega posla se zato širi domneva, da bi tudi v Mariboru utegnila biti letalska šola tista, ki bi prinašala prihodek, s katerim bodo lastniki poplačevali 98.300 evrov mesečne najemnine (z DDV) za državno letališko infrastrukturo. Za ta šolanja so značilni pogosti vzleti in pristanki, ti manevri pa so okoljsko najbolj obremenilni tako zaradi izpuhov kakor tudi zaradi hrupa. Aerodrom Maribor za zdaj nima težav s plačevanjem najemnine. Skladno s pogodbo so 12. aprila nakazali najemnino za tekoči mesec, marčevski obrok pa so poravnali dva dni prej.
