Goran Jeras, pobudnik hrvaške etične banke: Vsaka stranka bo hkrati tudi solastnik

Lotili so se procesa, ki je na Hrvaškem nazadnje stekel pred 18 leti – ustanavljanja nove banke. Banke, ki postavlja ljudi pred dobiček in zadolževanje zamenjuje z razvojem. Proučili so tuje etične banke in v šestih letih izpopolnili svoj model, ki je zanimiv spoj banke, zadruge, platforme za množično financiranje, družbeno odgovornega podjetništva, tehnološkega zagonskega podjetja in še česa.

Stranke etične banke bodo izključno člani zadruge, v katero pa lahko vstopi vsakdo z 2500 kunami in socialno garancijo. Fizik, ki je po naključju pristal v finančnem sektorju, pove, da ima zadruga že več kot tisoč članov, ki so zbrali več kot polovico od načrtovanih 80 milijonov kun. Manjka jim samo še preostanek, birokratske in pravne ovire so že preskočili, tako da bi morala prva etična banka na Balkanu zaživeti še letos.

Ni zamenjava v tem smislu, da ponuja vse, kar ponujajo komercialne banke. Nenamenska potrošniška posojila, vlaganja v sklade in podobno, so zunaj okvirov praks etičnih bank. Seveda je mogoče, da ljudje prepoznajo njen pomen na tej ravni, da prenesejo vse svoje depozite, vendar se v tujini doslej to ni dogajalo. Etične banke povsod, kjer že delujejo, pomenijo od pet do deset odstotkov bančnega sektorja. Gre za dolgotrajen proces, v katerem pa se že kaže, da je model etičnega bančništva boljši in stabilnejši. Navsezadnje tudi izvira iz tradicionalnega bančništva, iz zadružnih bank, ki so jih ustanavljali obrtniki, pridelovalci, bank tipa sparkasse ... Te tradicionalne oblike so obstajale pred današnjimi klasičnimi komercialnimi bankami, nekatere poslujejo že po več sto let. Fenomen dominantnosti enega tipa je relativno nov in po našem mnenju ni vzdržen, kar se je pokazalo v ekonomskih krizah, ki smo jim bili priča. Model takšnega tipa bančništva, ki je etična nadgradnja tradicionalnih klasičnih bank, pa je na drugi strani že pokazal, da je stabilen in uspešen. Delež etičnih bank bo po svetu kontinuirano rasel, vprašanje je samo, do katere ravni.

V etičnih bankah imajo do največ dva odstotka neizterljivih kreditov, kar je deset- in večkrat manj kot v klasičnih bankah. Razlog za to razliko je v prvi vrsti v tem, da etične banke vse svoje stranke že poznajo, zato ker so ti hkrati člani zadruge oziroma solastniki banke. Prav tako etične banke vstopajo globlje v projekte, individualno pristopajo k vsaki stranki in nimajo pritiska rasti. V klasičnih bankah so pogosto obremenjeni s kvotami, koliko kreditov morajo odobriti na mesec, in če ni dovolj kakovostnih strank, odobrijo tudi bolj tvegane kredite.

To je naša posebnost. Te možnosti ne poznajo vse etične banke. Nekatere so bolj osredotočene na specifičen profil strank, denimo norveška Kulturbank deluje na področju kulture in zelo malo posluje z drugimi sektorji. Nam je pomembna širina, ker se na ta način razdeli tveganje. Širši spekter članov imamo, širši je tudi spekter znanj in storitev, ki jih lahko ponujamo strankam, manj je potrebne zunanje pomoči. Mesta in občine so pravne osebe in kot takšne morajo skozi določen proces, da postanejo člani zadruge. Odločitev morajo sprejeti na skupščini oziroma mestnem svetu in izbrati svojega predstavnika. Če je to župan, ki po dokazljivih razlogih ne dela v skladu z vrednostmi etične banke, lahko zahtevamo, da zastopanje prevzame nekdo drug. Ta način sodelovanja je zelo zanimiv za občine, ker so zainteresirane za financiranje gradnje šol, infrastrukture in za spodbujanje podjetnikov v njihovem okolju. Ocenjujem, da se nam bo do zagona banke pridružilo 15 mest.

Prva možnost je, da pridobijo priporočila članov zadruge, ki jamčijo zanje. Če nimajo te možnosti, pa nekdo od naših ambasadorjev, ki jih imamo po vsej državi, organizira sestanek, jih spozna, preveri motive, zakaj bi se radi pridružili, kakšna so njihova pričakovanja in kakšna znanja lahko prispevajo. Odbor za članstvo na podlagi tega poročila nato odloči, ali bo nekdo sprejet v zadrugo ali ne. Pri poslovnih subjektih pa nas seveda zanimajo spoštovanje dobrih poslovnih praks, spoštovanje delavskih pravic, ekološki kriteriji, preglednost poslovanja in tako dalje.

Pravzaprav je njihov položaj približno enak. Lahko izkoristijo vse storitve banke, vendar pa so njihove potrebe drugačne. Potrebe fizičnih osebe so bolj potrošniške, toda etična banka ne bo financirala potrošnje. Posojila bomo dajali izključno za osnovne življenjske potrebe, prvo nepremičnino za življenje, zdravstvene potrebe, izobraževanje ... Podjetja pa bodo na drugi strani seveda bolj vlagala v svoje poslovanje, razvoj. Pri fizičnih osebah je dodatni vložek prostovoljen, pravne osebe pa morajo že ob vstopu zagotoviti tudi dodatni vložek in kredit, ki ga bodo dobile, bo lahko največ osemkrat večji od tega vložka. Oboji pa imajo možnost, da investirajo v projekte drugih članov zadruge in se odločajo za dobre naložbe.

Že zdaj je težko organizirati skupščino, na kateri bi bilo prisotnih vseh tisoč članov, tako da smo uvedli možnost glasovanja po internetu. Pred vsako skupščino na spletu vsi člani glasujejo o vseh odločitvah, ki se bodo sprejemale na skupščini. Tehnološko je to mogoče, članom je udobno in za zdaj dobro deluje. Na spletni strani objavljamo tudi vse zapisnike, vse sprejete odločitve in finančna poročila, saj nam je transparentnost zelo pomembna. Etične banke pogosto objavljajo še informacije o podeljenih kreditih, da ljudje vidijo, kako banka upravlja njihov denar. Takšno komuniciranje nato pritegne še več ljudi, saj je jasno, da se z denarjem dogaja nekaj dobrega.

Ravno pred kratkim me je to spraševal član, ki nima plače, vendar vsak mesec dobiva oskrbnino za starejše osebe, kar pa nobena banka ne priznava kot redni dohodek. Etični banki je pomembno, katere redne vire dohodka ima posameznik, ne pa tudi njihove oblike, saj danes veliko ljudi lahko pokaže, da imajo kontinuirane prihodke, samo ne v obliki, ki jo banke pričakujejo. Seveda bo vedno zasnovan tudi načrt, kako bo ta kredit vrnjen, a vedno se lahko zgodijo nepredvidljive stvari in nekdo ne more vračati posojila. Tukaj je etična banka posebna v tem, da ne ogroža eksistence ljudi z deložacijami in podobno, ampak ima možnost, da takšne primere obravnava kot kolektivno škodo in odpiše dolg. To si lahko privošči, ker je takšnih primerov malo. Predvsem ker stranke niso samo stranke, ampak tudi solastniki.

Kredite za gradnjo nepremičnin bomo odobrili šele, ko bo jasno definirana funkcija, vsebina objekta in če bo ta v skladu z našimi načeli. Brez špekulacij, da se bodo na trgu nepremičnine prodale po višji ceni, bistven bo namen gradnje. Možno je tudi kot zadruga zgraditi objekt, ko se bo zbralo dovolj članov, ki jih bo zanimala neka oblika bivanja. Enako je z gradnjo tovarne, proizvodne hale ...

O tem, kateri projekt bo financiran, bodo odločale strokovne službe banke, ki jih izberejo in odstavljajo člani zadruge. Vsi projekti bodo presojani po kriterijih finančne vzdržnosti, družbene in ekološke odgovornosti. Vlaganje v obnovljive vire energije pa bomo denimo spodbujali tudi tako, da bodo člani dobili ugodnejši kredit za gradnjo hiše, če bodo na njej sončne celice. V zadrugi imamo firme, ki jih postavljajo, zdaj pa smo našli še način, kako bo celotna vrednost procesa ostala v zadrugi. Na skupščini bomo ustanovili zadružnega distributerja električne energije. Člani zadruge bodo, namesto da bi se zadovoljili z odstotkom obresti v komercialni banki, vložili v energetsko zadrugo, ki uporablja strehe vseh članov.