Na najvišji vrh nad Obalo vodi sedem poti, lepa in priljubljena, lahka in dobro označena, se začne v Podgorju, vasi, ki je v daljni preteklosti preživela turško in beneško pustošenje, zato ji niti nedeljski izletniki ne morejo skaliti spokojnosti. Sneg, ki je na Slavniku posebna zanimivost, ste že zamudili, v debeli uri zložnega vzpenjanja skozi gozd do vršnih travnatih pobočij narodnega parka boste naleteli na šopke narcis in perunik, odpirajo se že potonike. Pred kratkim so za navdih na debla dreves ob glavni pohodniški poti privezali na deščice vrezane pesmi Srečka Kosovela, Janeza Menarta, Vinka Möderndorferja … Na vrhu, 1028 metrov nad Koprom, ki ga zrete naravnost pod sabo, lahko zavrtite pogled od Čičarije in Istre, do Učke in Kvarnerja, od Pirana do Benetk, Dolomitov, Julijcev, Karavank in kamniških gora čez Notranjsko do Snežnika. Na Slavnik radi prisopihajo gorski kolesarji, pravijo, da ne manjka odličnih poti na okoliške vzpetine.
Deset metrov pod razgledno točko stoji Tumova koča, odprta ob koncih tedna, priljubljena tako med Slovenci kot obmejnimi Italijani. Letos je pridobila oba certifikata PZS in postala tako do okolja in družin prijazna planinska koča. «Do naravnega okolja poskušamo imeti čim bolj odgovoren odnos, hkrati pa se trudimo, da se obiskovalci pri nas dobro počutijo,« pravi predsednik Obalnega planinskega društva Koper Aldo Zubin. »Slavnik je priljubljen med družinami, zato želimo poskrbeti tudi za zabavo otrok.« Del dnevnega prostora v koči je z igralnim kotičkom in zabavnimi pripomočki namenjen najmlajšim, v ženskih sanitarijah je previjalna miza, pred kočo stojijo igrala. »Prilagodili smo jedilnike in predvideli manjše porcije,« pravi Zubin.
Dobra hrana je poseben argument za izlet na Slavnik. Obiskovalci zelo hvalijo doma narejene njoke z divjačinsko omako, tudi skutnemu zavitku in zeliščnemu čaju se ne gre izogniti. »Ponujamo še joto, bobiče, palačinke, seveda pa je poskrbljeno tudi za vegetarijance. Imamo majhen izbor hrane, je pa zato vedno sveža,« pravi Gabrijela Nagy, že tretje leto oskrbnica Tumove koče, sicer domačinka iz Podgorja. Kot pravi, skrivnosti v kuhanju ni, če kuhaš s srcem in ti je to v veselje.
»Imamo le kapnico, zato z vodo maksimalno varčujemo,« pravi Aldo Zubin. Predlani so ob Tumovi koči zgradili čistilno napravo, posodobili so notranjo inštalacijo in v kuhinji namestili plinohram ter se tako izognili pogosti vožnji plinskih jeklenk iz doline. »Uporabljamo do okolja prijazna čistila in varčujemo z energijo,« našteva Zubin. »V sobah smo namestili peči, da lahko obiskovalci prenočijo na toplem tudi v mrzlem delu leta.« Gabrijela Nagy pripomb na obnašanje planincev in obiskovalcev nima, pravi, da smeti, tako kot je treba, odnesejo s seboj v dolino.
