Po skoraj desetletju opozarjanja in pobud, naj na mejnem prehodu Vinica državni organi omogočijo prehod tudi tovornjakom, težjim od 7,5 tone, so te dni odgovorni vendarle našli rešitev. Kot je potrdil Andrej Špenga, državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve, so na pobudo lokalnega gospodarstva in predvsem Območne obrtno-podjetniške zbornice Črnomelj preučili vse možnosti in pripravili projektno dokumentacijo za infrastrukturne posege, s katerimi bi omogočili prehod tudi težjim tovornim vozilom.
»Gre za odkup približno dvesto metrov brežine in zgraditev dodatnega voznega pasu za tovorna vozila. Ta dodatni pas bo namenjen izključno tovornim vozilom lokalnih podjetij. Tranzitni tovorni promet bo prepovedan.« Kot dodaja Špenga, bi lahko skupaj z direkcijo za ceste dodatni pas uredili še letos.
Ko bodo infrastrukturni pogoji zagotovljeni, na ministrstvu tudi ne vidijo ovir, da ne bi spremenili uredbe, dodaja. Kot je znano, se zadeva vleče že od leta 2008, ko je bila sprejeta uredba o kategorizaciji mejnih prehodov, po kateri so lahko prek viniškega prehoda vozila le tovorna vozila, lažja od 3,5 tone, medtem ko omejitve na hrvaški strani ni. »Po mojih podatkih ima most nosilnost vsaj 30 ton, je pa infrastruktura na slovenski strani povsem drugačna kot na hrvaški.
Tu gre za ozek pas med naselji, medtem ko je na hrvaški strani trasa do avtoceste precej bolj odprta,« pojasnjuje Špenga.
Večina potrebnih zemljišč že občinskih
Na pobudo policije so nato na ministrstvu preučili možnosti in leta 2015 je vlada z novo uredbo določila omejitev na 7,5 tone, kar pa za lokalno gospodarstvo še vedno ni dovolj. »Vsako malo bolj resno podjetje vozi tovor, težji od 20 ton,« je že večkrat dejal predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Črnomelj Stanislav Malerič. Podjetnikom tako zdaj ne preostane drugega, kot da tovor vozijo čez 40 kilometrov oddaljeni mejni prehod Metlika.
Zdaj so z dogovorom zadovoljni, pa vendar bodo pomirjeni šele, ko bodo dela zares stekla, dodaja Malerič. »Končno smo ministrstvu dopovedali, kako nujen je za nas, lokalne gospodarstvenike, ta mejni prehod. Edina naša pripomba oziroma predlog je bil, da se omogoči prehod za podjetnike iz vse Bele krajine, ne le iz Črnomlja.«
Večina potrebnih zemljišč je že v občinski lasti, občina se zdaj dogovarja le še z enim lastnikom manjšega dela zemljišča. Vendar po Maleričevih besedah zdaj res ni več nobene ovire za rešitev težav. »Na tretjo razvojno os namreč ne moremo še kmalu računati, mi pa cesto oziroma prehod potrebujemo danes,« še dodaja Malerič.