Na nadaljevanju sojenja pilotu Miru Kolencu zaradi balonarske nesreče avgusta 2012 so pregledovali fotografije in posnetke, ki so jih posneli udeleženci poleta. Na obrazih izletnikov se je zrcalilo veselje in veliko navdušenje nad dogodivščino – posneli so priprave na vzlet, polet, nekateri tudi bližajoče se nevihtne oblake. Zadnji posnetki so bili narejeni med 7.45 in 7.50, potem jim je pilot povedal, da pristajajo in naj pospravijo fotoaparate, kamere in telefone, se primejo za ročaje in zmehčajo kolena. Ob 7.52 je že sledil prvi strahovit udarec ob tla, drugi pa kako minuto pozneje. Potem se je košara še vnela, tudi o tem priča nekaj posnetkov. V tragediji je umrlo šest ljudi.

Črnina okoli pol osme

Kolenc se mora zagovarjati zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, za kar mu grozi osemletna zaporna kazen. 23. avgusta 2012 ob 6.50 je z 31 potniki vzletel s travnika v bližini ljubljanskega Brda. Tožilstvo mu očita, da kljub nevihtnim oblakom poleta ni pravočasno prekinil in da je brez dovoljenja kontrole zračnega prometa letel do višine 1400 metrov. Ko se je le odločil za pristanek, pa naj ne bi upošteval varnostnih navodil: ni uporabil ventila Q (vrvice za zasilno pristajanje), ni ugasnil gorilnika in zaprl ventilov za dovod goriva, po prvem udarcu ob tla pa je še dodajal plin, da je balon spet dvignilo. Preletel je cesto, nato pa spet udaril ob tla. Ker je pilot izbral napačen kraj za pristajanje, je ob udarcu v drevo zaradi poškodovanja cevi in prižganega gorilnika ter odprtih ventilov izbruhnil usodni požar – trdi tožilstvo.

Udeleženci poleta so naredili precej fotografij in video posnetkov. Posneli so vzletno mesto, polnjenje ogromnega balona in druge priprave na vzlet. Na začetku poleta je videti sončni vzhod in nekaj meglic ter oblakov. Nevihtno fronto, ki je tudi po besedah meteorologov z italijanske strani prišla nenavadno hitro, je bilo najprej videti na obzorju, pozneje pa vse bliže. Na večini posnetkov jo je opaziti okoli pol osme.

O domnevno spornih desetih metrih

Sodišče je po zadnji glavni obravnavi od ministrstva za infrastrukturo prejelo celoten spis, ki se nanaša na preiskavo nesreče. Tožilka Nikolaja Hožič je opozorila na podatek, da Kolenc na izpitu za pilota balona v prvem poskusu ni opravil preizkusa iz navigacije. Zagovornik Boris Grobelnik je odvrnil, da ga je pač v drugo in da mu v obtožnici glede tega tudi nič ne očitajo. Pregledovali so tudi dopisovanje med takratnim šefom službe za preiskovanje letalskih nesreč Romanom Rovanškom in predstavnikom proizvajalca balona glede vrvice za zasilno pristajanje. V nasprotju s tožilstvom Kolenc trdi, da je bila ob pristanku potegnjena, na sojenju pa je bilo že slišati, da to ni mogoče, saj bi v tem primeru košara po tleh drsela le še deset metrov. V resnici pa je drsela še 240 metrov, nato se je balon dvignil sto metrov visoko in sledila sta usodni drugi trk z drevesom in požar.

Obramba trdi, da podatek o desetih metrih že fizikalno ne more držati. Iz dopisov je moč razbrati, da je proizvajalec res omenjal takšno razdaljo, ampak vprašanje je, ali je upošteval vse konkretne okoliščine, na primer hitrost vetra.