So vas pestili dvomi, ko ste zapuščali uspešno raziskovalno podjetje Cosylab in postali najprej član skupine Terrafolk, pozneje pa samozaposleni kulturni delavec?

Pravzaprav nisem bil trdno prepričan, stvar pa me je zagotovo zelo zanimala. Občudoval sem glasbenike, ki so že bili člani Terrafolka, in imel podoben okus za glasbo kot oni. Videl sem potencial, za katerega pa nisem vedel, kam me bo popeljal. Eksistencialnih težav nisem imel, ravnal sem se po lastni intuiciji. Glasbe do takrat sploh nisem videl kot poklic, bolj kot hobi. Vedel pa sem, da bom lahko intenzivno razvijal svoje talente.

Ste tudi vi opazili, da se v gimnaziji izobraževanju v umetnosti in umetniškemu ustvarjanju posveča manj pozornosti?

Da, kar je po mojem mnenju povsem narobe. Učne načrte in pristop k poučevanju bi bilo treba v času, ko je večina informacij na dosegu klika, povsem prevetriti. Več stika z naravo, več podpiranja posebnosti posameznikov. Dijake bi umetnost bolj zanimala, če bi jih učitelji v to usmerjali.

Kaj bi spremenili v šolskem sistemu, da bi se učenci pogosteje ukvarjali z umetnostjo?

Šolski sistem bi moral spodbujati igro, priložnosti za otroško čudenje in raziskovanje. Dijaki bi morali imeti možnost samostojnega odkrivanja znanja in izražanja svojih talentov. Manj unitarnosti, manj informacij in več ustvarjanja ter osredotočenosti.

Einstein, na primer, je kot majhen sanjal o jahanju na velikem svetlobnem žarku, medtem ko je mladi Nikola Tesla med nevihtami premočen opazoval udarjanje strel. In oba sta do svojih ključnih znanstvenih odkritij prišla prav na teh področjih: Einstein na področju svetlobe, Tesla pa na področju elektromagnetizma. Otroška izkušnja je morda napajala njuno delo in intuicijo.

Dijaki so naravnost navdušeni nad vašo predstavo Tesla in nad načinom, s katerim ste povezali glasbo in znanost. Bi lahko rekli, da je šlo pri tej predstavi med drugim tudi za to, da ljudem približate znanost?

V resnici sem videl dobro priložnost za povezavo dveh stvari, ki sta mi zelo ljubi. Prva je znanost, druga pa glasba. Že pred leti sem izdelal instrument teslova tuljava. Zanimiva je kot glasbeni in kot znanstveni instrument. Z ekipo, ki je sodelovala pri izdelavi predstave Tesla, se nam je zdela tematika resonančnosti zelo aktualna. V znanosti je po mojem mnenju marsikaj zašlo v nekakšno slepo ulico. Želel bi si manj cepljenja atomov in več celovitosti.

Kakšen pa je pravzaprav namen predstave?

Sama predstava Tesla je hotela Nikolo Teslo prikazati ne samo kot izjemnega inovatorja in znanstvenika, temveč tudi kot humanista, človeka sredi tehnike. Že takrat je bil sistem naravnan k bogatenju posameznikov, namesto da bi deloval v dobrobit vseh prebivalcev našega planeta. Tesla je hotel služiti človeštvu, a so mnogi njegove ideje zlorabili, bodisi v osebne bodisi v vojaške namene. V predstavi Tesla spoznamo nekaj njegovih najpomembnejših izumov in življenjskih nazorov. Povezujem jih z znanostjo, glasbo in glasbili, ki sem jih ustvaril prav za to predstavo. Tesla nam še vedno lahko predstavlja navdih, še vedno je aktualen. Njegova celovita, dobronamerna miselnost in njegova posvečenost znanosti in raziskovanju sta brezčasni.

Čeprav je bila prvotna ciljna publika mladina, se je izkazalo, da je predstava zanimiva za prav vse generacije. Tako starejši kot najmlajši člani so v predstavi našli nekaj, kar jim je bilo všeč. Mlajšim morda vizualni del, starejšim pa verjetno možnost, da so pridobili kakšno novo znanje, nov pogled. To pa je zame tudi del poslanstva umetnosti – postavljanje vprašanj, čudenje in navduševanje publike.