Gorica je izgubila vse regijske funkcije, ki so jih prevzela bližnja mesta, Tržič, Palmanova, Videm, Trst, zato bi jo Italijani načeloma lahko žrtvovali v skupno čezmejno urbano mestno celoto. To pa ne velja enako za Novo Gorico. Ta je bila zgrajena, zaradi izgube Gorice, kot novo regijsko središče za upravljanje izobraževalnih, zdravstvenih, sodnih, upravno-administrativnih in drugih regijskih funkcij. Ali bomo brez Nove Gorice gradili novo regijsko središče? Kako se torej lotiti uresničitve predsednikovih sanj?

Najprej bi morala slovenska država ustanoviti deželo Goriško, ki bi obsegala vsaj Posočje, Brda, Vipavsko dolino in Kras s sedežem dežele v Novi Gorici. Dežela bi upravljala vse osrednje regijske funkcije (srednje in visoko šolstvo, bolnišnica, urejanje prostora…). Priporočljivo bi bilo, da bi tudi italijanska Furlanija - Julijska krajina ponovno ustanovila Pokrajino Gorica, ki bi obsegala Gorico in vse okoliške slovenske, furlanske in italijanske občine ter prevzela vse pokrajinske funkcije, ki niso izključno mestne narave mesta Gorica.

Šele nato bodo nastali pogoji, da lahko ustanovimo skupno čezmejno urbano mestno okolje s posebnim statutom EU ob soglasju Slovenije in Italije. Slovenija naj bi v skupno mestno celoto prispevala območje Solkana, Nove Gorice, Rožne Doline, Šempetra, Vrtojbe in Mirna; italijanska stran pa mogoče le Gorico in Štandrež. Iz preostalega ozemlja sedanje občine Nova Gorica bi ustanovili tri nove občine, in sicer občino Šempas, občino Dornberk in občino Grgar za območje Trnovsko-Banjške planote, in vse tri bi sodile v omenjeno slovensko deželo Goriško.

Po zgledu nemškega mesta Baden-Baden bi skupno urbano mestno celoto poimenoval Gorica-Gorica ali v italijanski inačici Gorizia-Gorica. Mestni statut bi urejal vse pravice in dolžnosti mesta Gorica-Gorica, tudi lokalne volitve v skupni mestni svet in župana. Poslovanje vseh mestnih institucij bi moralo biti dosledno dvojezično. Torej tudi pri poslovanju v vrtcih, osnovnih šolah, mestnem transportu, urejanju okolja in urbanizmu ter vseh drugih mestnih funkcijah.

Mesto Gorica-Gorica naj bi bilo zgled za spravo med narodi Evrope, ki so v preteklosti že živeli v sožitju in potem zaradi nacionalizmov in nasprotnih ideologij bili izjemno sovražni drug do drugega. Torej svetel evropski zgled, ki bi moral uživati tudi finančno podporo institucij EU.

Borut Pahor je kot predsednik SD spomladi 2008 zatajil pri ustanovitvi pokrajin v RS in tudi še potem, ko je bil predsednik vlade RS v letih 2008–2011. Vendar prav zaradi tega upravičeno lahko pričakujemo od njega, da bo zdaj prispeval odločno podporo k oblikovanju visokokvalitetne čezmejne mednarodne univerze EU v Gorici-Gorici. Tovrstna pobuda je že bila predstavljena organom EZTS in županom Gorice, Nove Gorice in Šempetra - Vrtojbe. Zagotovo je to prvi pomemben korak k uresničitvi sanj Boruta Pahorja, ki so nam mnogim zelo pri srcu.

Boris Nemec, Šempeter pri Gorici