Na Univerzi v Mariboru poteka nov poskus, kako bi rektorju olajšali nadaljevanje mandata tudi v leto 2018. Po zdaj veljavni zakonodaji bi se moral namreč Igor Tičar konec leta zagotovo upokojiti.
Prejšnji teden je statutarna komisija univerze v javno obravnavo poslala več aktov. Razlog teh sprememb je novela zakona o visokem šolstvu, ki je med drugim omogočila vključitev nepedagoških delavcev v postopke volitev rektorjev in dekanov. Med spremembami pa so se znašle tudi takšne, ki že na prvi pogled razkrivajo, da so pisane izključno po meri Tičarja.
Predlagani novi člen določa, da se pristojnosti za odločanje o rektorjevem delovnem razmerju prenesejo z upravnega odbora na senat. Kot je znano, je Tičar skušal lani z vsemi razpoložljivimi vzvodi odreči upravnemu odboru to pristojnost. Pa mu ni uspelo. Enoletno podaljšanje pogodbe o zaposlitvi je moral skleniti z upravnim odborom, ki ima formalnopravno enak status kot svet zavoda in v katerem sedijo tudi predstavniki ustanovitelja – države.
Kot da bi direktorja zaposlil njegov pomočnik
Zdaj so v rektoratu prišli na zamisel, da bi rektor po novem podpisal pogodbo o zaposlitvi kar z najstarejšim prorektorjem. Torej s sebi podrejeno osebo, ki jo sam izbere in imenuje na položaj. »To je tako, kot da bi direktor podjetja sklepal pogodbo o svoji zaposlitvi s svojim pomočnikom,« so opozorili v Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS).
»Primerno je, da o delovnem razmerju rektorja, ki je akademski starešina univerze, odloča najvišji akademski organ, to je senat. V njegovem imenu pa pogodbo podpiše najstarejši prorektor,« so prepričani v rektoratu.
Sindikat je rektorju predlagal, naj umakne predlagano spremembo, sicer se bo v slovenskem visokošolskem prostoru utrdil vtis, da se na univerzi raje ukvarjajo s prilagajanjem aktov interesom vodstva, kot pa da bi upoštevali načela zakonitosti in odločitve sodnih ter inšpekcijskih odredb.
Tudi te namreč skuša vodstvo univerze zaobiti. Visokošolskemu sindikatu je lani uspelo dokazati nezakonitost tako imenovanih razcepljenih delovnih mest. Od leta 2010, ko je bil na univerzi uveden pravilnik o napredovanju in sistemizaciji, se plače pedagoškega kadra niso usklajevale s pridobljenimi višjimi nazivi. Vrhovno sodišče in inšpektorat ministrstva za javno upravo sta razsodila, da je to bilo nezakonito.
Vsem prizadetim pedagoškim delavcem bi morala Univerza v Mariboru že v začetku februarja dati v podpis anekse h pogodbam o zaposlitvi in jim izplačati razliko v plačah, v skupnem znesku približno 4,8 milijona evrov. A je rektorat vztrajno ugovarjal zoper inšpekcijske zapisnike. Skoraj dva meseca kasneje izplačil zato še vedno ni. Na univerzi so se sprva izgovarjali na slabo finančno stanje, zaradi katerega naj bi bili prisiljeni najeti posojilo. Vendar ministrstvo za finance ni soglašalo z najemom kredita, saj univerza izkazuje krepke presežke.
Ministrstvo dalo prav sindikalistom
V rektoratu so si nato prizadevali za odlog plačila, pristojne na ministrstvu za javno upravo pa so skušali prepričati, da zaposlenim dolgujejo zgolj 1,8 milijona evrov. Priznavali so jim zgolj tisti dolg, ki je nastal po koncu interventne zakonodaje. A na ministrstvu se niso strinjali, rektorju so 20. aprila poslali odločitev, s katero so dali prav sindikatu.
Spoštovanje inšpekcijskih odločb je rektorju minuli teden naložil tudi upravni odbor, ki mu po novem predseduje Gorazd Meško. Rektor je po seji upravnega odbora dejal, da bodo zaradi poplačila dolga bržkone morali izpeljati rebalans in sanacijo, kar bi utegnilo tudi povzročiti odpuščanje zaposlenih. Univerzo zdaj čaka boleč proces, saj bo morala denar vzeti z računov tistih fakultet, ki izkazujejo presežke. Po kakšnem ključu bodo to izpeljali, še ni znano. »Univerza bo denar zagotovila na podlagi zakonov, statuta in aktov, ki predpisujejo, kako ravnati v takšnih primerih,« so sporočili z rektorata.
