Thompson in čar demokracije

Malokateri primer tako dobro ilustrira pojmovanje demokracije kot pojav, pravzaprav pojava, tega prefinjenega lirskega tenorja z dramatskim imenom Thompson, a s preverjenim izborom nežnih romantičnih vlog s sicer junaškim podtonom po potrebi. Njegov poseben uspeh je v interaktivnosti predstave. Po končani ariji mu zbor poslušalcev praviloma »unisono« odgovarja s krajšim recitativom – »za dom spremni«. Njegove spevoigre imajo mnoge ponovitve, čeprav število sem ter tja niha, odvisno od politične atmosfere in zlasti temperature. V pregretih časih zborovska izvedba šteje več deset tisoč ljudi na predstavi, pridruži pa se še neznano število občudovalcev v domovih, ogrevanih z domoljubjem kot najbolj kaloričnim čustvom.