Zakon o motornih vozilih v svojem 25. členu namreč pravi, da je starodobnik vozilo, ki je bilo izdelano pred 30 ali več leti, ohranjeno in tehnično vzdrževano tako, da je skladno z originalno konstrukcijsko sestavo in obliko ter se zaradi svojega zgodovinskega in tehničnega pomena ne uporablja za vsakodnevne prevoze. Takšnih, se pravi starodobnih vozil je v Sloveniji več kot 10.000. Status starodobnika je za lastnika zelo pomemben, saj ima 80-odstotni popust pri plačilu cestnine in 90-odstotnega pri zavarovanju. Na neki način tudi upravičeno. Le redki so namreč starodobniki, ki jih uporabljajo več kot štiri mesece na leto in z njimi naredijo 2000 kilometrov in več.
Imeti starodobnik, skrbeti zanj, ga obnoviti, se z njim voziti ali pa ga zgolj kazati tistim, ki bodo to cenili, je seveda nekaj posebnega. Je konjiček, za nekatere pa celo naložba v prihodnost. Ni namreč skrivnost, da imajo ohranjeni stari avtomobili svojo vrednost, ki se lahko v nekaterih ekstremnih primerih meri v milijonih. Status najdražjega ohranja ferrari 250 GTO iz leta 1962, ki so ga pred petimi leti na dražbi prodali za astronomskih 38,1 milijona ameriških dolarjev. V Sloveniji takšnih redkih in dragih starodobnikov ne premorejo, kljub temu pa jih je nekaj s ceno nad 100.000 evrov, kot je na primer mercedes-benz 300 SL, pri čemer je povprečna nakupna cena starodobnika pri nas okoli 10.000 evrov.
Kar diši po preteklosti, je povezano z nostalgičnimi čustvi in tudi zato zanimivo. Takšni avtomobili so fascinantni, imajo značaj, za volanskim obročem pa so sedele tudi mnoge znane osebnosti, uspešni podjetniki in v nekaterih primerih celo kronane glave. Žlahtna patina časa je več kot odlična tema za pogovore, anekdote, članke, knjige, filme. Da zato nekatera vozila dosegajo astronomske cene, ni naključno, saj veliko povedo tudi o njihovih nekdanjih lastnikih, z nakupom pa del zgodbe postane tudi novi lastnik. Enostavno, le dovolj globok žep mora imeti.
Starodobništvo je v nekaterih delih sveta medtem postalo prava gospodarska panoga. V Nemčiji denimo se na leto zavrti kar pet milijard evrov. Žal ni tako v Sloveniji, kjer so lastniki starih štirikolesnikov, potrebnih obnove, prepuščeni sami sebi, svoji iznajdljivosti ter delu lastnih rok ali rok znancev. Obnova starodobnega vozila je namreč strokovno zahtevna in draga, usposobljenih ljudi pa pri nas ni veliko. Zato ne čudi, da bodo določeni poklici, povezani z obnovo, celo izumrli, če jih ne bomo znali ohraniti kot del kulturne dediščine. Tudi zato so pomembni muzeji, kot je tehniški v Bistri, kjer so nekateri lepotci na ogled. Starodobnik je vendarle avto, na katerem si vsi ljubitelji jeklene pločevine spočijemo oči…
