Sezonskost delnic

Vročih aktualnih tem nikakor ne manjka (konec koncev smo sredi sezone objav rezultatov poslovanja podjetij v prvem letošnjem četrtletju), a praznični čas je primeren za nekaj preprostejše statistike z delniških trgov. Oglejmo si dva delniška indeksa, ki ju izračunava S&P's – ameriški S&P 500 ter evropski S&P Europe 350. Pri obeh sem pri donosnosti upošteval tudi dividende (bruto v ZDA in neto v Evropi). Zanimalo me je, kateri meseci so najdonosnejši ter kakšna je porazdelitev donosov. Indeks S&P 500 je imel v obdobju od leta 1988 do marca 2017 najvišjo povprečno donosnost decembra (1,89 odstotka v lokalni valuti). Sledil je mesec april z 1,82-odstotno povprečno donosnostjo, nadpovprečno donosna pa sta bila tudi oktober (1,66 odstotka) in november (1,64 odstotka). V Evropi, kjer je preučevano obdobje sicer krajše (le od leta 1997), je imel indeks S&P Europe 350 najvišjo povprečno donosnost aprila, kar 2,68-odstotno (merjeno v evrih), sledil pa je oktober z 2,53-odstotno donosnostjo. Najmanj donosen mesec v ZDA je bil avgust z negativno donosnostjo v višini 0,76 odstotka, v Evropi pa so vlagatelji v povprečju najmanj zaslužili septembra (-2,21 odstotka). Maksimalen mesečni donos je bil v ZDA dosežen decembra, v Evropi pa aprila, v mesecih z najvišjo povprečno donosnostjo. Tveganju manj naklonjeni vlagatelji bodo pozorni na avgust, september in oktober. Ti meseci imajo namreč največji razpon med najvišjo in najnižjo donosnostjo, poleg tega pa so takrat tudi največji mesečni negativni popravki. Konzervativnejši vlagatelji bodo stavili na november, december, marec in april, mesce z najvišjo verjetnostjo pozitivne donosnosti (okoli 75 odstotkov). Med vlagatelji je že dalj časa poznan sezonski učinek (angl. halloween effect), ki sta ga opisala Bouman in Jacobsen (2002), pozneje pa tudi Andrade, Chhaochharia in Fuerst (2012), in iz katerega izhaja strategija »prodaj v maju in kupi v oktobru«. Donosnost delnic je po ugotovitvah študij v obdobju od oktobra do aprila statistično značilno višja od donosnosti delnic v obdobju od maja do septembra. Zadnji trije omenjeni avtorji so ugotovili, da razlika znaša celih deset odstotnih točk. Pojasnila segajo od počitniškega učinka, pristranskosti novic do sektorskega učinka, številni pa pojav označujejo za anomalijo. Bi se morali torej vlagatelji maja posloviti od delnic? Niti ne, donosnost je namreč tudi v manj donosnem obdobju pozitivna.