Le dobrega pol leta je minilo, odkar je v Zagrebu slovesno prisegla štirinajsta hrvaška vlada, ki naj bi po burnem obdobju v državo prinesla nekaj politične stabilnosti, pa pri naši južni sosedi že razmišljajo o petnajsti. Spor med največjo vladno stranko HDZ premierja Andreja Plenkovića ter manjšo koalicijsko stranko Most predsednika sabora Boža Petrova o usodi finančnega ministra Zdravka Marića se je v samo dveh dneh zaostril do te mere, da je Petrov danes izjavil: »Mi nismo več člani te vlade.« HDZ pa je sporočila, da je zbrala 79 podpisov (tri več od absolutne večine) za zamenjavo Petrova na funkciji predsednika sabora.
Plenković je v četrtek odstavil tri Mostove ministre, saj niso hoteli podpreti Marića, ki ga opozicija ruši, ker naj bi kot nekdaj visoki uslužbenec Agrokorja morda vedel za sumljive ali celo nezakonite posle koncerna, kjer je zasedal položaj izvršnega direktorja za strategijo in tržišče kapitala. S tem je vprašanje usode finančnega ministra takoj preraslo v vprašanje usode koalicije, ki notranjih napetosti ni zdržala. Plenković je vztrajal, da v njegovi vladi ni prostora za ministre, ki ne podpirajo kolegov, Most je potem odkorakal iz vlade, HDZ pa zahtevala, da Petrov odstopi.
V saboru bo zelo pestro
Zgodba bo svoje nadaljevanje dobila prihodnji teden, le da vrstni red dogodkov še ni znan. Petrov, ki je še vedno predsednik sabora, trdi, da bo uvrstil na dnevni red najprej zahtevo opozicije po odstavitvi Marića, ker je bila prva napovedana. Dan kasneje pa bo uvrstil na dnevni red predlog HDZ o njegovi odstavitvi. V HDZ zagotavljajo, da imajo za to 79 podpisov in sodeč po pisanju hrvaških časnikov jim je pri tem poleg poslancev manjšin pomagalo tudi več opozicijskih poslancev, denimo vsi trije iz istrske IDS in pet iz Hrvaške narodne stranke. Nekdanji hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković iz HDZ je bil danes tako že prepričan, da bo postal prihodnji predsednik sabora. Vendarle, podpora dela opozicije odpoklicu Petrova ne pomeni nujno tudi podpore imenovanju Jandrokovića.
Kakor koli, kaže, da poti nazaj za to vlado ni več, in to je že druga zapored, sestavljena iz HDZ in Mosta ter nekaj manjših strank, ki je hitro končala svojo življenjsko pot. Še manj kot pol leta je namreč lani zdržala vlada tehničnega premierja Tihomirja Oreškovića. Padla je potem, ko je Most zahteval odstop šefa HDZ Tomislava Karamarka s položaja podpredsednika vlade zaradi spornih poslov njegove soproge z lobistom madžarskega energetskega podjetja Mol, ki je v sporu s hrvaško državo zaradi Ine. Torej je že druga hrvaška vlada padla, ker Most zaradi sumljivih poslov ni hotel podpreti nekoga iz koalicijske HDZ. Petrov trdi, da to počno iz načelnih in etičnih razlogov, kritiki pa jim očitajo, da spravljajo koalicijske partnerje v nemogoče položaje in ustvarjajo politično nestabilnost.
Spomin na Karamarkove obljube
Kaj torej sledi očitnemu koncu te vlade in verjetnemu slovesu Petrova s položaja predsednika sabora? HDZ trdi, da ima dovolj podpore tudi za sestavo nove vlade z več manjšimi strankami in z glasovi predstavnikov manjšin. Vendar za zdaj ni jasno, ali to drži. Zgodba pač nekoliko spominja na lansko, ko je Karamarko po padcu Oreškovića obljubljal sestavo nove vlade, pa se je vse skupaj končalo s predčasnimi volitvami. Hrvaški politični analitiki ocenjujejo, da bo HDZ večino za sestavo nove vlade zbrala težje, kot jo je bilo zbrati za odstop Petrova, in slednji je danes pozval HDZ, naj dokaže, da je zbral dovolj podpore. »Naj dokažejo, da to ni laž. Sicer bodo odgovorni za politično krizo, nestabilnost v državi in nove volitve,« je dejal. Bitka za interpretacijo tega, kdo je krivec za nastali položaj, se je torej začela, po državi se širi duh novih predčasnih volitev.
