V resnici je tudi njegov načrt prav faraonski. Če bo šlo vse po sreči, bo novo mesto, imenovano Xiongan, pokrivalo kar 2000 kvadratnih kilometrov površine, tako da bo z vsemi nebotičniki trikrat večje od New Yorka. Nastalo bo na območju, kjer je zdaj zemlja večinoma porasla z grmičevjem, nekaj pa je tudi manjših mest.

V uradnem sporočilu za javnost je kitajsko partijsko vodstvo Xiongan, ki bo dobil ime po dveh tamkajšnjih okrožjih, Xiong in Anxin, razglasilo za »strateško pomemben projekt 21. stoletja«. Primerjajo ga z nastajanjem Shenzhena in Pudonga, dveh velikih urbanih centrov. Shenzhen, ki leži 20 kilometrov severno od Hongkonga, je veliki Deng Xiaoping leta 1980, ko je imel ta kraj samo 30.000 prebivalcev, razglasil za laboratorij svojih zgodovinskih gospodarskih reform, postal je prvo posebno gospodarsko območje in danes je z 12 milijoni prebivalcev peto največje mesto na Kitajskem. Pudong, ki ima zdaj – že kot vzhodni del Šanghaja – 5 milijonov prebivalcev, pa je bil kmetijsko območje vse do leta 1993, ko ga je kitajska vlada razglasila za posebno gospodarsko območje.

Xiongan naj bi bil rešitev za prenaseljenost 22-milijonske kitajske prestolnice, v kateri se prebivalci vsak dan soočajo z večurnimi prometnimi zastoji, obupno onesnaženim zrakom in vse hujšim pomanjkanjem vode. V Pekingu poskušajo že vrsto let spodbuditi ljudi, da bi se odselili v okoliške kraje, zato so tudi izboljšali prometne povezave in javni potniški promet z mesti v okolici. V teh prizadevanjih, da bi bilo v Pekingu manj ljudi, je Xiongan prvo povsem novo mesto, ki bo nastalo iz nič.

Odločilna podpora Xi Jinpinga

»To je velika zgodovinska in strateška odločitev Centralnega komiteja kitajske Komunistične partije (CK KP) s tovarišem Xi Jinpingom na čelu,« je zapisano v sporočilu CK KP za javnost 1. aprila. Xi pa je poudaril, da bo novo velemesto prostor »za inovacije, ki naj dajo prednost varstvu okolja in izboljšajo vsakdanje življenje ljudi«. Hoče, da bi imel Xiongan lepo naravno okolje, visokotehnološke industrijske obrate in promet, v katerem ne bi bilo zastojev in gneče. Pravzaprav je njegov glavni cilj, da bo novo velemesto na dolgi rok pomagalo k prehodu iz dosedanjega gospodarskega modela, ki je temeljil na investicijah, izvozu in težki industriji, v model razvoja, ki bo podobno kot na Zahodu imel glavno težo v povečani potrošnji Kitajcev in inovaciji. Vendar pa bo treba najprej – po starem razvojnem modelu – veliko investirati.

Peking bo po zgraditvi Xiongana ostal glavno mesto Kitajske, a zlasti poslovni del prestolnice, univerze in bolnišnice naj bi se preselili v novo velemesto. Poslovneže naj bi privabili predvsem z davčnimi olajšavami. V prvi etapi nastajanja naj bi Xiongan obsegal sto kvadratnih kilometrov, kar je manj kot Ljubljana. Ni pa jasno, kdaj naj bi bila ta prva etapa končana.

Še eno mesto duhov?

Na Kitajskem so zaradi prenatrpanosti mest in gneče pogosto že gradili nova velika mesta, a pogosto prehitro. Poslovneže obsede prava mrzlica, da bi čim več zaslužili. Tako je bilo tudi 1. aprila, ko so oblasti razkrile načrte o Xionganu. Nepremičninski špekulanti so takoj hoteli pokupiti vse, kar je bilo mogoče, na območju, kjer bo nastajal »rezervni Peking«. Cene nepremičnin so se v nekaj urah dvignile za dvakrat, vlada je zato ustavila vse nepremičninske posle.

Pri gradnji novega velemesta bi spet lahko vladni uradniki brez pravega nadomestila zasegli zemljo kmetov. Časopisi sicer izhajajo iz tega, da bodo dosedanji lastniki zemlje v Xionganu nenadoma obogateli, in se šalijo z izmišljenimi oglasi: »53-letni moški s hektarjem zemlje v Xionganu išče lepo žensko, staro 25 let ali manj, prednost imajo tiste, ki so študirale v tujini.«

Vendar ni nujno, da bo projekt novega Pekinga uspešen. Na Kitajskem so v zadnjih desetletjih nameravali zgraditi več novih mest, a nekatera med njimi so bila – drugače kot Shenzhen in Pudong – finančna polomija in so danes mesta duhov. Pred 15 leti je vlada že hotela zgraditi velikansko novo mesto več kot sto kilometrov jugovzhodno od Pekinga, seveda po zgledu Shenzhena in Pudonga. Vendar je ves projekt že na začetku propadel. Zdaj so oblasti začele s spleta odstranjevati vsako trditev, ki dvomi o Xionganu. Tako je takoj po objavi izginil članek, v katerem se je avtor spraševal, ali bo Xiongan novi Shenzhen ali drugi Caofedian.