Raven spoštovanja delovnopravne zakonodaje vse bolj vzbuja skrb, je včeraj ob predstavitvi letnega poročila za leto 2016 opozorila glavna inšpektorica za delo Nataša Trček. Čeprav je inšpektorat »zaradi kadrovske podhranjenosti in vse bolj kompleksnih primerov« opravil skoraj desetino manj nadzorov, se je število kršitev povzpelo na 33.360 ali dobrih 2500 več kot leta 2015. Zlasti skokovito naraščajo kršitve na področju delovnih razmerij – od leta 2008, ko jih je bilo 5466, se je njihovo število lani povečalo za več kot dvakrat in doseglo skoraj 12.000 kršitev. Tako kot vsa zadnja leta je bilo tudi lani največ kršitev pri plačilu za delo in drugih prejemkih (neizplačilo in zamujanje pri izplačilu plač, regresa in dodatkov za nočno in nadurno delo). Njihovo število se je od leta 2015, ko jih je bilo 3776, lani povzpelo na 5013 in doseglo nov neslavni rekord.
Kršitvam pri plačilih sledijo kršitve v zvezi z zaposlovanjem (1918) in kršitve glede evidenc (1738), približno enako kot leto prej pa je bilo lani kršitev glede delovnega časa ter zagotavljanja odmorov in počitkov (1080). Največ kršitev je bilo znova v gradbeništvu (2128), gostinstvu (1669) in trgovini (1010).
Nove »oblike sodelovanja«
Na inšpektoratu ugotavljajo, da se s porastom navideznih samozaposlitev oziroma nezakonitega dela po civilnih pogodbah povečuje tudi število novih »oblik sodelovanja«. Pri nekem podjetju so našli podjemno pogodbo z natakarico, v kateri je bila med nalogami navedena tudi »pomoč pri sporazumevanju s tujimi gosti po potrebi oziroma na poziv«, nekje drugje pa »poučevanje priprave avtohtonih jedi na poziv«.
Med pogostimi kršitvami so tudi napotitve delavcev na delo v tujino brez preverjanja izpolnjevanja pogojev (za napotitve je bilo sicer lani izdanih kar 150.000 obrazcev A1), prav tako se na inšpektoratu še vedno soočajo z odjavami delavcev iz socialnega zavarovanja za nazaj. Zanimivo je, da se je lani za dvakrat povečalo število ugotovljenih primerov mobinga. Četudi jih je bilo »le« 20, se je po besedah Trčkove treba zavedati, da je te kršitve izredno težko dokazati, čeprav ne dobijo prijave, kjer ne bi bil omenjen tudi mobing.
V Sloveniji pa so se v zadnjih mesecih začele pojavljati tuje agencije, ki iščejo otroke za snemanje reklam in filmov. Glede na to, da so predvsem severnoevropske države delo otrok prepovedale, se po oceni Trčkove ta trg seli na jug. »Zakonodaja je na tem področju premalo regulirana, zato smo na problem opozorili ministrstvo za delo,« je povedala Trčkova.
Inšpektorjev je premalo, pa še prestari so
Na inšpektoratu bodo letos največji poudarek namenili spoštovanju določb o delovnem času, počitkih in odmorih, prav tako pa tudi vse pogostejšim prekarnim oblikam dela. Kljub iz leta v leto bolj skrb vzbujajočim podatkom upajo, da se bo trend vendarle obrnil. Optimizem gradijo na izboljšanju gospodarskih razmer in vse večjem pomanjkanju delovne sile v posameznih poklicih. »Predvidevamo, da bo trg naredil svoje. To pomeni, da bodo lahko delodajalci dobili delavce le, če jih bodo ustrezno plačali in jim zagotovili dostojne razmere,« je dejala Trčkova.
Manj obetavna je kronična kadrovska podhranjenost inšpektorata. Medtem ko se je število delodajalcev po podatkih Ajpesa od leta 2008 zvišalo za več kot 40.000, na dobrih 206.000, je bilo število inšpektorjev eta 2008 87, konec lanskega leta le še 78. Ker je njihova povprečna starost okoli 50 let, opozarjajo, da bo treba kader tudi pomladiti.
