Poletja si praktično ne moremo predstavljati brez kumar. Ne le da so nepogrešljive v kuhinji, predstavnice nežnejšega spola si jih predvsem zaradi več kot 97 odstotkov vode, ki jih kumarice vsebujejo, rade dajejo na obraz, kolobarje pa na zaprte oči med popoldanskim počitkom. Poleg tega, da se lahko kumare pohvalijo z visoko vrednostjo kalija in natrija, vsebujejo tudi veliko vitaminov A, B1, B2 in seveda C. Zato se za uspešen pridelek splača potruditi in upoštevati nekaj pravil, to pa rastline, ki jih uvrščamo v družino bučevk, tudi zahtevajo.
Kumare potrebujejo za rast dovolj toplote, zato jih je priporočljivo posaditi na sončno stran. Na prosto jih sadimo po 1. maju, ko so tla že dovolj ogreta. Na Primorskem morda kakšen teden prej, vendar tla ne smejo biti hladnejša od 15 stopinj Celzija. Ustrezajo jim bogata, dobro pognojena tla. Če boste zadostili vsem njihovim muham, vključno s pravilnim kolobarjenjem, namakanjem in ustrezno zaščito pred škodljivci, boste že dva do tri mesece po setvi uživali v osvežilnih kumaricah.
S saditvijo na prosto počakamo še nekaj dni
Če upoštevano star setveni koledar, kumare na prosto sadimo na dan sv. Marka, to je 25. aprila. A kot smo že omenili, večina ljudi počaka še kakšen teden dni, da se zemlja dodobra segreje. So tudi vrtnarji, ki s saditvijo na prosto počakajo, da na koledarju odkljukajo še vse tri ledene može. Si pa zato za zgodnejši pridelek pomagajo s sadikami, ki jih vzgojijo v pokritih gredicah sredi aprila. Sadike vam bodo pomagale tudi tam, kjer imate težave s polži. Takšna sadika namreč precej lažje prenese napad polžev kot majhna rastlina, ki komaj vzklije. Med sezono jih lahko še večkrat posejete, da boste čim dlje uživali v okusnih domačih kumaricah. Kumare na prosto sadimo na razdalji okoli pol metra, lahko pa jih posadimo tudi v skupinice. Navadno posejemo do sedem semen, ko rastline zrastejo, pa izberemo in pustimo tri najmočnejše. Močnejšo sadiko bomo dobili, če bomo na dno jamice pred sadikami dodali še kanček kakovostnega komposta.
Kumare lahko pustimo, da se plazijo po tleh. V tem primeru uporabimo na gredici zaščitno folijo, da plodovi ne bodo umazani od zemlje. Če smo na vrtu racionalni pri prostoru, pa lahko kumaram pripravimo oporo. Uporabimo lahko žičnato mrežo, da bodo kumare lahko plezale po mreži. Ko načrtujemo postavitev mreže, imamo v glavi podatek, da lahko kumare zrastejo v dolžino tudi do dva metra in več. Prav je, da oporo postavimo že zelo zgodaj, da kasneje ne poškodujemo vitic. Tako bodo rasle lepše, bodo tudi bolj zdrave in lažje jih bo obirati.
Na zanemarimo kolobarjenja
Za še boljšo vzgojo kumaram priskrbimo sosede, s katerimi se odlično dopolnjujejo. Tako lahko ob sadikah posadimo drobnjak, bob, fižol, grah, čebulo, motovilec, peteršilj, sladki komarček, sladko koruzo, solato, zeleno, zelje, sončnice, baziliko, kumino, koper, ognjič in česen. Nikakor pa ne sodijo ob kumare lubenice, bučke, melone, krompir, črna redkev in redkvica.
Tako kot dobre sosede kumare potrebujejo za svojo rast topla tla, ki jim jo lahko zagotovimo s črno folijo, položeno na gredico. V tem primeru bomo morali poskrbeti tudi za ustrezen namakalni sistem. Če se ne želimo ukvarjati s tem, enostavno uporabimo zastirko, ki sicer ne bo zelo ogrela tal, bo pa pomagala pri zadrževanju vlage in preprečila razraščanje plevela. Kumare potrebujejo tudi precej enakomerne vlage, zato nekateri pri zalivanju pršijo kar cele rastline. Vendar se poskusite izogniti škropljenju po listih, saj sicer rastline lahko napadejo številne bolezni, predvsem plesen.
Zalivanje z domačimi pripravki
Ko kumare začnejo cveteti in nastavljati plodove, jih na približno dva do tri tedne zalijte z gnojilom iz kopriv in gabeza. Če teh rastlin nimate pri roki, izberite kakšno drugo organsko gnojilo. Še posebej morate biti pozorni pri kumarah, ki jih gojite v posodah, saj te potrebujejo še več hranil. Odvisno od vremena in sorte kumarice obirate okoli dva meseca, zato jih za stalno zalogo posejte oziroma posadite čim večkrat. Tako boste lahko v njih uživali vse do septembra, pri čemer moramo vedeti, da kumare vedno nabiramo zjutraj, ko so plodovi sveži in hladni. Pomagajte si s škarjami, da ne poškodujete rastlin in lupine plodov.
