Predsednik uprave Splošne plovbe Egon Bandelj je danes skupaj s sodelavci koordiniral pomoč ponesrečenima mornarjema na ladji Tamar. V ponedeljek je na njej izbruhnil požar, dva filipinska pomorščaka, krmar in vodja palube, sta umrla. Za življenji hudo opečenih mornarjev, enega iz Slovenije, drugega s Filipinov, se ameriški reševalci še borijo. Eksplozija in požar sta odjeknila sredi Atlantskega oceana, predaleč od kopnega, da bi lahko po ponesrečena prišli s helikopterjem. »Ponoči je prišlo na pomoč letalo, s katerega se je s padali spustila reševalna ekipa,« je težke razmere reševanja pojasnil Bandelj.
Logistično zahtevno reševanje
Požar je izbruhnil v skladišču, pogasili so ga v vsega 15 minutah, vzrok zanj še ni znan. Ladja, ki prevaža premog, ni poškodovana in pluje naprej proti Azorskim otokom. Danes so usklajevali vse potrebno, da bo, ko se bo ladja dovolj približala kopnemu, na pomoč poškodovanima odletel helikopter in ju pripeljal do otokov. Nato ju bodo s posebnim letalom odpeljali na zdravljenje v bolnišnico na Portugalsko. »Seveda se dogajajo nesreče na ladjah, požari, na ladji tudi kdo umre bodisi zaradi nesreče ali pa naravne smrti… A tako težkih primerov se v svoji karieri ne spomnim,« je priznal Bandelj.
Predavatelj na fakulteti za pomorstvo in promet Valter Suban se je danes s sodelavci pogovarjal o nesreči. »Težko bi rekel, kaj se je zgodilo, ker nimam načrta ladje,« je dejal. Dodal je, da bodo nesrečo zagotovo temeljito raziskali. »Svetovna pomorska organizacija podobno kot v primeru letalskih nesreč zahteva celovito preiskavo in nato priporočila, kako se takšnim nesrečam v prihodnje izogniti,« je pojasnil. »Na ladji se moraš najprej zanesti nase. Pomoč pride, a na odprtem morju ne štejemo sekund, ampak včasih celo dneve,« je podobno razmišljal Rok Sorta, predavatelj pomorstva na srednji pomorski šoli v Portorožu in reševalec na morju.
Le dan pred nesrečo na ladji Tamar je v javnost prišla informacija, da so na čezoceanki Maribor, ki je prav tako za Splošno plovbo plula iz Singapurja proti Šrilanki, našli mrtvega kapitana. Truplo 58-letnega Slovenca je ležalo pod reševalnim čolnom, obdukcija pa je pokazala, da je umrl zaradi notranjih poškodb in zato v sumljivih okoliščinah. Sedemnajst članov posadke že mesec dni zaradi preiskave zadržujejo tamkajšnje oblasti. »Vse skupaj traja dolgo, saj imajo na Šrilanki ravno sodne počitnice. Ladja je medtem z drugo posadko odplula naprej. Prepričani smo, da je šlo za nesrečo, preiskava pa bo dala končne odgovore,« je nesrečo komentiral Bandelj.
Kakšna zarota neki!
Medtem ko se po dveh nenavadnih nesrečah istega ladjarja že ugiba tudi o teoriji zarote, so si sogovorniki edini: šlo je za splet nesrečnih naključij! »Pomorski kruh je lep, a ima sedem skorij,« je delo pomorščaka v nekaj besedah opisal Sorta. »Nesreče na morju so se in se bodo vedno dogajale, statistično gledano pa je pomorski promet glede na količine prepeljanega tovora zelo varen,« je dodal. Po statistiki izpred let je na morju vsako leto življenje izgubilo približno 200 profesionalnih pomorščakov, po podatkih hrvaškega raziskovalca pa se na morju vsak dan zgodi sedem manjših nesreč. »Vsi člani posadke morajo imeti posebno spričevalo o poznavanju varnosti na ladji, vsak teden naj bi imeli na ladji eno reševalno vajo. Res pa je, da gre za zelo mešane posadke, kjer je včasih izobrazba posameznikov vprašljiva, včasih pride do nesporazumov zaradi nerazumevanja jezika. Napake se zgodijo zaradi iztrošenosti posadke, ki je dolgo na morju, in koncentracija pade,« je vzroke za nesreče našteval Sorta. Zelo veliko požarov na ladjah izbruhne med tovorom. »Posadka včasih niti ne ve, kaj dejansko vozi, zato tudi težko pravilno reagira v primeru nesreče,« je dejal. Je vedno kriv poveljnik? »Res največkrat krivdo valijo nanj, a vedeti moramo, da je slednji med kladivom in nakovalom. Med ekonomijo in varnostjo. Včasih se pod pritiskom naročnika napačno odloči za prvo,« je pojasnil Sorta.
Pirati iz Somalije
Druga grožnja pomorščakom so še vedno pirati. Najnevarnejša je trenutno plovba mimo Nigerije, kjer pirati ugrabljajo člane posadke in zanje zahtevajo odkupnino. »V zadnjih dneh je bilo nekaj napadov piratov iz Somalije ter dva v Gvinejskem zalivu. Eden se je končal uspešno, drugi ne,« je z najnovejšo statistiko postregel Suban. »Pred sedmimi leti so nam v Adenskem zalivu ugrabili ladjo, odtlej pa na srečo težav s pirati nismo več imeli,« je piratske izkušnje omenil tudi Bandelj. Ko njihove ladje plujejo mimo nevarnih območij, nanje vkrcajo posebno oboroženo stražo. Drugi si po Sortovih informacijah poleg alarmnega sistema pomagajo tudi z bodečo žico ali električnim pastirjem, s katerim obdajo ladjo. Vse odprtine in vrata dobro zavarijo in zaklenejo, nekatere ladje imajo posebne skrite prostore, kamor se lahko zateče posadka, tretji raje izberejo daljšo, a varnejšo pot okoli Rta dobrega upanja.
